Če bi vas nekdo vprašal, kaj se zgodi z rečno vodo, ko prispe do morja, bi mu verjetno odvrnili, da se tam pač zmeša z morsko vodo in da o tem ni potrebno izgubljati veliko besed. A ni tako. Vprašanje je pravzaprav izredno pomembno v boju proti onesnaženju.
Zadnje čase se veliko govori o onesnaženju morij s plastiko, pri čemer je ta lahko v najrazličnejših oblikah, od plastenk in vrečk do nevidnih mikrodelcev. In od kod ta plastika, pa ne le plastika, ampak tudi druge vrste onesnaženj, pride v morje? Zelo pogosto iz rek. Zato je lahko znanje o tem, kaj se dogaja z rečno vodo oziroma kako se ta giblje, ko pride v morje, še kako koristno. Se razlije enakomerno? Naredi ovinek? Kako velik je ta ovinek? Kako globok je tok? Kaj vpliva na to?
Zadeva je vse prej kot preprosta, saj je potrebno upoštevati celo vrsto dejavnikov, od velikosti in hitrosti reke, razlike med gostotama rečne in morske vode pa do Coriolisove sile zaradi vrtenja Zemlje. Več v spodnjem videu kanala Numberphile, kjer je zadevo predstavil dr. Tom Crawford z univerze v Oxfordu.
Vir: Numberphile/YouTube
