Do odkritja je prišlo leta 2020 med arheološkimi izkopavanji v apnenčasti jami Liang Tebo na otoku Borneo, kjer so znanstveniki našli človeško okostje, ki je bilo brez levega stopala in spodnjega dela noge.
Natančnejši pregled paleopatologov je okoli rane razkril rastne vzorce, ki kažejo, da se je rana zacelila med šestim in devetim letom pred osebkovo smrtjo, torej poškodba kosti na nastala po smrti. To po mnenju ekipe kaže, da je bila okončina namerno amputirana.
»Pravzaprav je veliko presenečenje, da je ta starodavni nabiralec preživel tako resno in življenjsko nevarno operacijo v otroštvu, da se je rana zacelila in da je s tako spremenjeno mobilnostjo lahko tako dolga leta preživel na goratem terenu, kar kaže tudi na visoko stopnjo skupnostne oskrbe,« je dejal Dr. Melandri Vlok, avtor študije.
Z uporabo datiranja na zobeh s pomočjo tehnike tako imenovane elektronske spinske resonance in radiokarbonskega datiranja na sedimentu, v katerem so bili ostanki zakopani, je ekipa izračunala, da je posameznik umrl pred približno 31.000 leti. To pomeni, da gre za najstarejši znani dokaz o kirurškem posegu v zgodovini človeštva. In to krepko. Pred tem so menili, da je bila prva operacija, ki so jo opravili ljudje, trepanacija, pri kateri so v lobanjo izvrtali luknjo, saj so verjeli, da bo ta odpravila številne nevrološke težave. A najstarejši dokazi o tej praksi segajo »le« kakih 14.000 let nazaj, kar je manj kot polovica starosti omenjene amputacije.
Ekipa pravi, da ta zapletena operacija - in njen očitni uspeh - kaže na veliko bolj izpopolnjeno razumevanje anatomije in preprečevanja okužb, kot ga pripisujemo ljudem iz kamene dobe. »Nova ugotovitev z Bornea dokazuje, da smo bili ljudje sposobni uspešno amputirati obolele ali poškodovane ude že veliko prej, preden smo začeli kmetovati in živeti v stalnih naseljih,« je dejal profesor Maxime Aubert, eden od vodilnih avtorjev študije.
Raziskava je bila objavljena v reviji Nature.
Vir: Scimex
