Težava je postala v nekaterih državah že prav akutna, zato se strokovnjaki z različnih področij že precej časa trudijo najti način, kako problem rešiti ali ga vsaj omiliti. Ker so se poskusi lova komarčkov z mrežami izkazali za časovno in delovno preveč intenzivni, da bi imeli smisel, se je skupina ameriških, avstralskih in italijanskih znanstvenikov zadeve lotila malce drugače. Za pomoč so se »obrnili« najbolj resnemu naravnemu sovražniku komarčkov - postrvjemu ostrižu. A ker lahko vpeljevanje novih vrst rib ogrozi v obstoječe ekosisteme, so se odločili za – robotsko različico.
Ideja se zdi dokaj nenavadna, zato so jo najprej testirali v laboratoriju. Izdelali so gumijastega ostriža, ga namestili na prozorno gred z magnetom na dnu. Pod dno akvarija so na mehanizem, podoben tistemu pri risalniku, namestili drugi magnet in s tem dobili mehanizem, ki je lahko ostriža premikal v vse smeri. V akvarij so nato dali šest v divjini ujetih komarčkov in šest paglavcev avstralske motorne žabe (Australian motorbike frog - Litoria moorei). Nad akvarij so namestili nadzorne kamere in takoj, ko so znanstveniki zaznali, da se kak komarček bliža paglavcu so aktivirali ostriža, ki je odplaval na mesto dogajanj in komarčka pregnal.
Po petih tednih testiranja so znanstveniki opazili, da so komarčki napram kontrolni skupini v drugem akvariju, kjer ni bilo robotskega ostriža, postali veliko manj agresivni in so manj napadali paglavce. Ta »nezainteresiranost« je ostala prisotna tudi po tem, ko so ostriža odstranili, znanstveniki pa opazili tudi zmanjšanje telesne teže komarčkov, bolj suhljato obliko telesa in precejšnje zmanjšanje plodnosti. To pa seveda pomeni negativen učinek na populacijo, kar je seveda cilj projekta. Kaj pa paglavci? Ker ti zelo slabo vidijo, jih ni bilo strah ostriža, zato so nemoteno iskali hrano in se seveda redili, s čemer so povečali možnost preživetja, kar je seveda drugi namen.
Povsem jasno je, da ideja v obstoječi obliki ni uporabna v rekah in jezerih, je pa dober pokazatelj, da v posnovi deluje, zato bo zdaj potreben naslednji korak – razvoj avtonomnega robo-ostriža ali kakšne druge vrste ribe, ki se je komarčki ali druge invazivne vrste bojijo.
Bodo torej po rekah in jezerih v prihodnosti plavali robo-vartnostniki?
Študija je bila objavljena v publikaciji iScience.
Vir: EurekAlert
