Kvadratna enačba »po novem«

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 8. 05. 2025 05:11:00, Kategorija: Trendi

Iskanje rešitev oziroma korenov kvadratne enačbe se je po 4000 letih poenostavilo.

Kvadratna enačba »po novem«
Se spomnite kvadratnih funkcij in enačb iz srednje šole, kjer ste ničle oziroma presečišča funkcije z osjo x iskali v lažjih primerih po Viettovem pravilu, pri težjih pa po metodi z diskriminanto? Vas malce spomnimo?

Če imamo kvadratno enačbo v obliki x2+bx+c=0, smo razcep po Viettovem pravilu iskali tako,da smo iskali števili, katerih vsota je bila število b, produkt pa število c. V primeru x2-4x-12=0 sta ti dve števili -6 in 2, saj je -6+2= -4 in -6x2= -12 in razcepljena enačba se glasi (x+6)(x-2)=0.

Če je enačba malce bolj zoprna in ima tudi parameter a ali pa sta b in c vrednosti, kjer rešitve ne moremo kar »videti«, se pač uporablja tista znana formula, ki se je verjetno še spomnite:

Ko ste vanjo vstavili a, b in c ste dobili iskani dve rešitvi.

No, matematik Po-Shen Loh z ameriške univerze Carnegie Mellon, je sedaj, kakih 4000 let po tem, ko so Babilonci »izumili« prejšnjo metodo, našel še eno, ki je dokaj preprosta, saj omogoča določanje rešitev le v pomočjo koeficientov b in c (če obstaja tudi a, pač celotno enačbo delimo z njim in dobimo nova b in c). Enačba se glasi:

Vidimo, da sta v njej le koeficienta B in C in da je malce manj zoprna od »originala«. Pa jo preverimo. Vzemimo kvadratno enačbo: 2x2-8x-24=0 in jo poskusimo rešiti. Ker je v njej koeficient a, se ga najprej znebimo tako,da  enačbo delimo z njim. Ostane nam x2-4x-12=0, kar je enak primer kot prej pri Viettovem pravilu. Koeficienta B  in C sta torej -4 in -12. Če ju sedaj vstavimo v »novo« enačbo, lahko kaj hitro izračunamo obe rešitvi.

In kako je Po-Shen Loh prišel do te rešitve? Pravzaprav na dokaj preprost način. Celoten dokaz oziroma postopek si lahko ogledate na tej povezavi, na tem mestu pa le njegova »filozofija«. Pri Viettovem pravilu smo rekli, da iščemo dve števili (x1 in x2), katerih vsota bo koeficient B. Kaj pa povprečje teh dveh števil? To je seveda –B/2. In kje leži to povprečje? Po definiciji med vrednostma x1 in x2, od njiju pa je oddaljeno za nek z. To pomeni, da sta rešitvi enačbe tudi x1=-B/2+z in x2=–B/2-z. Po Viettovem pravilu pa velja, da mora biti produkt rešitev enak koeficientu C, torej moramo prejšnji dve rešitvi zmnožiti C=(-B/2+z)( -B/2-z) = (-B/2)2-z2. Od tu lahko z malo premetavanja izrazimo z in dobimo omenjeno novo formulo.

Je takšno računanje res lažje? Vzemimo naš primer x2-4x-12=0 Vidimo, da je –B/2=-(-4)/2=2, sedaj moramo samo še izračunati z, kar je iz omenjenih številk dokaj preprosto in dobimo 4. To sedaj prištejemo in odštejemo od 2 in dobimo rešitivi. Res je lažje…

Vir: MIT Technology Review

preberite še to

Trendi
Kaj z nami počnejo nove tehnologije?

Kaj z nami počnejo nove tehnologije?

Sodobne tehnologije s seboj prinašajo mnogo izzivov, ko smo jim vse težje kos. Kateri so ti izzivi? Kak...

Trendi
Stimulator presredka

Stimulator presredka

Menda pomaga pri težavah s prezgodnjim izlivom…

Trendi
Brisača je boljša...

Brisača je boljša...

Raziskava je pokazala, da električni sušilniki rok opravljajo odlično delo zbiranja bakterij in njihovo...

Trendi
Kaj koga kje straši

Kaj koga kje straši

Verjetno ima vsaka država na svetu neko svoje »strašilo«, pošast ali pojavo, s kater...

Trendi
Najdražja tekočina na svetu

Najdražja tekočina na svetu

En liter stane slabih 8,5 milijona evrov, pa še hudo strupena je…

Trendi
Bodo »stari« antibiotiki spet učinkoviti?

Bodo »stari« antibiotiki spet učinkoviti?

Nova dognanja, ki bi lahko preprečila bakterijam, da postanejo odporne na antibiotike

Trendi
Potresno tuširanje

Potresno tuširanje

Kaj se zgodi, če imate na vrhu stolpnice bazen in pride do potresa? Tole.

Trendi
Rekordni »megablisk«

Rekordni »megablisk«

Najdaljša do zdaj zabeležena strela je bila dolga več kot 800 km.

Trendi
Zakaj so psi tako ljubki? Pogled je tisti...

Zakaj so psi tako ljubki? Pogled je tisti...

Obstaja znanstvena razlaga, zakaj nas pasji pogled tako očara…

Trendi
Skrivnost je (tudi) v stresu

Skrivnost je (tudi) v stresu

Znanstveniki so ugotovili, da bi z blokado stresnega proteina bilo mogoče preprečiti debelost in diabetes.

Trendi
Zakaj učenje na pamet, če ni treba?

Zakaj učenje na pamet, če ni treba?

Še en trik, za katerega bi bili veseli, če bi nam ga v srednji šoli kdo pokazal.

Trendi
Kaj je jedel Ötzi?

Kaj je jedel Ötzi?

Znanstveniki so uspeli najti možakov želodec, iz njega vzeti vzorce in ugotoviti, kaj je jedel, preden ga je d...