Razlogov je več, vsi pa so varnostni. Sodobna potniška letala na dolgih letih letijo na višini med 10.000 in 11.000 metri, a se v primeru dekompresije, ki je lahko posledica mehanskih težav, težav s tesnjenjem vrat ali oken in še česa, morajo relativno hitro spustiti precej nižje, na višino okoli 3000 metrov, sicer se potnikom zaradi pomanjkanja kisika ne piše nič dobrega. Vsako letalo je seveda opremljeno s kisikovimi maskami, a ker je kisika za tovrstne primere le za 15-20 minut, mora pilot precej pohiteti, da letalo spusti na višino, pri kateri se notranji tlak spusti na raven zunanjega in potniki lahko dihajo brez mask. In to je na okoli 3000 metrih. Himalaja pa je precej višja od 3000 metrov…
Eden od razlogov, zakaj letala letijo tako visoko, je tudi ta, da višje kot leti letalo, več »manevrskega prostora« ima pilot, če mu recimo odpovejo motorji ali pride do kakšne druge okvare, ki zahteva hiter pristanek na najbližjem letališču. Nad gorami, kot je Himalaja, kjer je osemtisočakov kar nekaj, je takšnega prostora bistveno manj. Če letalo leti na višini 11.000 metrov nad recimo Mount Everestom, ki je visok 8.848 metrov, je tega prostora le 2152 metrov.
Tretji razlog so seveda turbulence. Če ste kdaj z Brnika peljali proti severu ste skoraj zagotovo doživeli »tresenje«, ki je bilo posledica turbulenc. Te, povedano poenostavljeno, nad gorovjem nastajajo zaradi mešanja zračnih mas različnih temperatur. In če trese že nad Alpami oziroma Karavankami, kako mora šele nad Himalajo…
Več v spodnjem videu, kjer boste našli tudi nekaj za pristanek najbolj nevarnih letališč, med katerimi je tudi takšno, na katerem je usposobljeno pristati le osem pilotov.
Vir: Bright Side/YouTube
