Les je eden od najbolj čvrstih naravnih materialov, znanstveniki omenjenega inštituta pa so ga uspeli narediti še močnejšega. O podobnem projektu univerze v ameriškem Marylandu, imenovanem "super les", kjer so iznašli način predelave lesa, s katerim ga naredijo tršega od jekla, smo že pisali. S podobno idejo so se ukvarjali tudi na KTH, kjer so uspeli vlakna narediti še močnejša od tistih ameriških.
Oba postopka pa se osredotočata na nekaj, kar se imenuje celulozni nanofibrili (CNF). Gre za mikroskopsko majhna vlakna, ki povzročijo, da celične stene v lesu postanejo čvrste in toge, znanstvenikom pa jih je na nanonivoju uspelo spojiti in izdelati vlakna, ki so močnejša od pajkove mreže.
In kako jim je to uspelo? Uporabili so tako imenovano »pretočno tehniko«, pri kateri so nanovlakna potopili v deionizirano vodo z nizkim pH, ki teče skoz le en milimeter široke kanalčke. Takšna voda povzroči, da se prej omenjeni celulozni nanofibrili poravnajo v enaki smeri in stisnejo skupaj. Posledica je material, ki je čvrst, tog in lahek, hkrati pa ga je mogoče izdelati v velikostih, primernih za praktično uporabo.
»Biološka nanocelulozna vlakna, ki smo jih razvili, so osemkrat bolj toga in precej bolj čvrsta od svilenih vlaken pajčevine,« je odkritje komentiral Daniel Söderberg, soavtor projekta, »specifična trdnost presega tisto pri kovinah, zlitinah, keramiki in steklenih vlaknih.« Meritve so pokazale, da je natezna togost takšnih vlaken 86 GPa (gigapaskalov), natezna moč pa 1,57 GPa.
In kje je mogoče talk material uporabiti? Povsod tam, kjer se pokaže potreba po lahkih in močnih materialih, kot recimo pri proizvodnji letal, avtomobilov, koles, pohištva in še kje.
Če vas zanimajo podrobnejše informacije, jih lahko najdete v reviji ACS Nano.
Vir: KTH
