Za magnetno polje, ki »obkroža« naš planet, je odgovorno tekoče železo v zunanjem delu jedra Zemlje, kakšnih 3200 kilometrov pod površjem. To magnetno polje nas varuje pred solarnimi vetrovi, ki s seboj nosijo za nas nevarne delce, hkrati pa je tudi nepogrešljiv del navigacijskih sistemov, ki jih uporabljamo.
Znanstveniki zadnja desetletja opažajo, da se je to polje začelo spreminjati. Veedno hitreje se je začel premikati magnetni severni pol, satelitske raziskave, ki jih je izvedla Evropska vesoljska agencija (ESA) pa so pokazale, da nad južnim Atlantikom nastaja področje šibkega magnetnega polja. To področje sega od Afrike pa vse do Južne Amerike, na njem pa se je magnetno polje v zadnjih petdesetih letih zmanjšalo iz 24.000 nT (nanotesla) na 22.000 nT. Področje oslabljenega polja se vsako leto razširi za okoli 20 kilometrov, opazovanja zadnjih petih let pa kažejo na to, da se bo polje najverjetneje razcepilo v dva dela.
In kaj to pomeni? Premikanje magnetnih polov ni nič novega, v povprečju vsakih 250.000 let pride celo do njune zamenjave, ki pa se ni zgodila že okoli 780.000 let. Razvoj južnoatlantske anomalije, kot to oslabljeno polje imenujejo znanstveniki, ne pomeni, da se bosta pola zdaj zdaj zamenjala, torej razlogov za paniko ni, težave na tem področju lahko imajo le sateliti in vesoljska plovila, saj bodo bolj občutljiva na prej omenjene nevarne delce, ki bi lahko poškodovali njihovo opremo.
Vir: Evropska vesoljska agencija, slika: Division of Geomagnetism, DTU Space
