Podrobnosti si lahko ogledate v spodnjem videu, gre pa za sosledje več elementov. Prvi je seveda karseda navpičen vstop v vodo. Logično se nam zdi, da manjša kot bo površina, s katero bomo zadeli vodo, manj bo pljusknilo. To je, kot bi rekli matematiki, sicer potreben, ne pa zadosten pogoj. Druga pomembna stvar je položaj dlani. Te morajo biti v nasprotju s prejšnjo logiko, postavljene plosko oziroma tako, da zadenejo vodo s čim večjo površino. S tem se namreč pred tekmovalcem ustvari »jašek«, ki preprečuje nastanek zračnega »balona«, ki bi ga padec telesa v vodo »odnesel« s seboj in bi s kasnejšim vračanjem na površino povzročil pljusk. A ker se omenjenemu »balonu« ni mogoče popolnoma izogniti, tekmovalci uporabljajo še en trik – pod površino vode razširijo roke in naredijo salto. S potezo razpršijo zrak, ki so ga prinesli s seboj, zato ta ob izstopu na površini vode povzroči le manjšo turbulenco in je videti, kot bi voda bolj vrela kot pa da je vanjo kaj padlo.
Zanimivo in poučno…
Vir: Vox/YouTube
