»Geoinženiring je morda naša zadnja in edina možnost. Vendar je večina predlogov za geoinženiring vezana na Zemljo, kar predstavlja ogromno tveganje za naš živi ekosistem,« je zapisano na spletni strani, namenjeni rešitvi. »Če bi 1,8 % vpadnega sončnega sevanja preusmerili, preden bi to doseglo naš planet, bi lahko v celoti obrnili današnje globalno segrevanje.«
In kako bi bili videti ti mehurčki? Znanstveniki menijo, da bi bili izdelani iz tankega silicija ali drugega primernega materiala, zbrani pa bi bili v mrežo, tako da bi predstavljali napihljiv ščit. Tega bi postavili v vesolje na tako imenovano Lagrangeevo točko, kjer se gravitacijski privlak Sonca in Zemlje izenačita in ustvarita stabilno orbito. Dokončan sklop, če bi načrt v prihodnosti postal resničnost, bi bil velik približno toliko kot Brazilija.
Ideja pravzaprav ni tako slaba, saj ne posega neposredno v Zemljino atmosfero in je popolnoma reverzibilna – če se ugotovi, da zadeva ne deluje, da ima škodljiv učinek ali kaj podobnega, se mehurčke preprosto popoka in zadeva je rešena… So pa seveda druge težave, recimo kako tak »splav« vzdrževati, nadomeščati mehurčke, ki počijo zaradi trkov vseh mogočih »smeti« in še kaj bi se našlo.
Kako bi bila videti logistika izdelave tako velike folije, njen prevoz v vesolje in njena razgrnitev, da se oblikuje splav z mehurčki, je seveda nekaj, kar je potrebno še doreči. Ena od možnost je, da bi se krogle izdelale v vesolju in tako zmanjšali stroški prevoza.
Vsekakor intrigantna ideja…
Vir: MIT
