Voda resda zaseda dobrih 71 odstotkov zemeljske površine in logika nam govori, da lahko, tudi če plujete v ravni črti, potujete tudi več tisoč kilometrov, brez da bi zadeli kopno. Toda ali je tale pot, ki vodi iz Pakistana preko Indijskega, Atlantskega in Tihega oceana v Rusijo res najdaljša možna?
Rohan Chabukswar iz irskega raziskovalnega centra United Technologies in Kushal Mukherjee iz indijskega oddelka IBM Research sta se odločila zadevo preveriti. Ker bi bilo ročno iskanje najdaljše poti dolgotrajno in tudi dokaj nezanesljivo, sta izdelal algoritem, temelječ na metodi »branch and bound«, ki je zadevo raje izračunal.
In kaj dela tak algoritem? Seveda išče poti in jih primerja med seboj. A ker bi primerjanje vsake z vsako tudi za računalnik bil velik zalogaj, to izvaja tako, da najprej išče med seboj podobne si poti in jih združi v skupine (branch – veja, podružnica, podskupina). Nato skupine primerja med seboj in poišče najuspešnejšo. To nato ponovno razdeli v podskupine, postopek pa ponavlja tako dolgo, da najde najuspešnejšo, v tem primeru najdaljšo pot. Razlaga je seveda precej poenostavljena, a za osnovno razumevanje dovolj.
Algoritem je pokazal, da je imel kepleronlyknows dejansko prav in da je pot, ki jo je zarisal, dejansko najdaljša možna popolnoma ravna morska pot. A če smo do zdaj poznali le njen potek, zdaj vemo tudi to, kako dolga je. In res je impresivna – kar 32.089,6 km. To je le 8046,72 km manj od obsega zemlje na Ekvatorju.
V redu, sedaj vemo za najdaljšo ravno morsko pot. Kaj pa kopenska? Z njo se kepleronlyknows ni ukvarjal, sta pa se omenjena programerja. Ugotovila sta, da ta meri 11.241,1 km, poteka pa od JinJianga na Kitajskem do Sagresa na Portugalskem.
Če dvomite, da gre pri morski poti dejansko za ravno črto, si lahko predvajate spodnji posnetek, kjer je to lepo vidno.
Vir: MIT Technology Review
