Seveda pri tem zastoju ne gre za cestnega ampak za morskega oziroma ladijskega, zgodil pa se je v Sueškem prekopu.
Sueški prekop je prometno izredno pomemben, saj za skoraj 9000 kilometrov skrajša ladijske povezave med Evropo in Indijo ter Daljnim vzhodom. Dobrih 162 kilometrov dolg ter med 280 in 345 metri širok kanal so gradili med leti 1859 in 1869, nato pa kasneje še širili z obvoznimi kanali.
5. junija 1967 je v prekop zaplulo 15 tovornih ladij in tako začelo običajno 12-urno pot od Sredozemskega do Rdečega morja, ne vedoč, da bo ta pot trajala kar - osem let. Ko so bile ladje nekje na pol poti, so namreč izraelska bojna letala nenapovedano napadla Egipt in pričela se je Izraelsko-Egiptovska vojna. Izraelci so potisnil egiptovske sile s Sinajskega polotoka, Sueški kanal je postal razmejitvena črta, 15 ladij, od katerih je bilo 14 v Velikem grenkem jezeru, pa ujetih med obema vojskama, saj so Egipčani kanal zaprli z obeh strani.
Vojna je sicer trajala le šest dni, a obe državi sta se preko puškinih cevi gledali še naslednjih šest let, dokler nista sklenili premirja. Izraelci so se umaknili nazaj in Sinaj spet prepustili Egiptu, slednji pa je potreboval še dve leti, da je odstranil vse mine, razstreljene ladnje in druge ovire in s tem ladjam 5. junija 1975, torej točno osem let po zaprtju, spet omogočil, da so »nadaljevale« svojo pot.
In kaj so posadke počele vsa ta leta? Med ujetimi ladjami, ki so se zaradi varnosti, zvezale skupaj, so bile štiri britanske, po dve nemški, švedski in poljski, po ena pa iz Francije, Bolgarije, Češkoslovaške in ZDA. Čeprav je šlo za čas, ko je bila hladna vpojna še kako prisotna, so se posadke, ki so jih matične države menjavale vsake pol leta, med seboj izredno dobro razumele in sodelovale. Na eni od nemških ladij je vsako nedeljo potekala maša, Bolgari so prirejali filmske večere, Švedi zabave ob bazenu, Francozi so imeli zelenjavni vrt, Britanci so, ker so imeli največjo palubo, prirejali nogometne tekme in jadralne regate…
Več v spodnjem videu.
Vir: RealLifeLore/YouTube
