Dolgo je veljalo prepričanje, da smo le mi, sodobni ljudje, Homo sapiens, edini sposobni globokih simbolnih misli – umetnosti, nakita, ritualov. A kosti, kamenje in pigmenti, zakopani v zemljo že tisoče let, so začeli šepetati drugo zgodbo.
Na neolitskem najdišču San Lázaro v osrčju Španije, pod zavetjem skalnega previsa, so arheologi julija leta 2022 izkopali kamen, obarvan z rdečo okro, analiza s pomočjo najsodobnejše multispektralne tehnike in forenzične identifikacije pa je pokazala, da na njem počiva 43.000 let star prstni odtis - neandertalca. »Kamen dokazuje, da so bili tudi neandertalci zmožni abstraktnega mišljenja in simbolnega izražanja,« so zapisali raziskovalci v študiji, objavljeni v znanstveni reviji Archaeological and Anthropological Sciences. Obarvana skala z jasno vidnim prstnim odtisom ni bila le dekoracija – bila je prva najdena upodobitev človeškega obraza v prazgodovini. Pod isto plastjo zemlje so odkrili še 23 kamenčkov, večinoma delov orodij, ta poseben kamen, z rdečo piko in vdolbinami, pa je bil, tako menijo strokovnjaki, ustvarjen z namenom, da bi krasil.

Znanstveniki domnevajo, da so neandertalci kamen pobrali ob rečni strugi in ga odnesli v zavetje skalnega previsa in ga tam s konico prsta obarvali z rdečim pigmentom iz okre. Toda zakaj? Kaj so želeli povedati?
Balvan, pravijo raziskovalci, je služil kot vizualni simbol, ki posnema človeški obraz – z očmi, usti in nosom. Rdeča pika na sredini je poudarjala greben nosu, dve manjši vdolbini sta bili oči, ena večja pa usta. To vedenje, ko človek v neorganskih oblikah vidi obrazne poteze, imenujemo obrazna pareidolija. Gre za izredno zapleten miselni proces, ki naj bi imel evolucijske prednosti, saj je spodbujal socialno povezanost.

»Odkritje bistveno prispeva k našemu razumevanju človekove evolucije in predstavlja pomemben korak v raziskavah simbolnega vedenja naših prednikov,« je sporočil Španski nacionalni raziskovalni svet (CSIC).
Študija je bila objavljena v strokovni publikaciji Archaeological and Anthropological Sciences.
Vir: Španski nacionalni raziskovalni svet (CSIC), slike Álvarez-Alonso et al.