Ker so virusi prisotni povsod, je neizogibno, da jih organizmi po naključju zaužijejo. Raziskovalec John DeLong z Univerze Nebraska-Lincoln pa je želel ugotoviti, ali obstajajo kakšni organizmi, ki bi se prehranjevali z virusi. »Virusi so sestavljeni iz prehranjevalno zelo zanimivih komponent - nukleinskih kislin, veliko dušika in fosforja,« je dejal. »Vse bi jih moralo želeti jesti. Veliko stvari poje vse, kar jim pride pod roke, zato mora zagotovo obstajati nekaj, kar bi se naučilo jesti te res dobre surovine.«
Da bi preverili hipotezo, so DeLong in njegova ekipa zbrali vzorce vode iz ribnika, izolirali različne mikrobe in nato dodali velike količine klorovirusov, sladkovodnih prebivalcev, ki okužijo zelene alge. V naslednjih dneh je ekipa spremljala velikost populacije virusov in drugih mikrobov, da bi ugotovila, ali se slednji prehranjujejo s prvimi.
In res se je izkazalo, da se z virusi hrani en poseben mikrob - ciliat, znan pod imenom Halteria. V vzorcih vode, v katerih ciliati niso imeli nobenega drugega vira hrane, se je populacija Halterie v dveh dneh povečala za približno 15-krat, medtem ko se je raven klorovirusov zmanjšala za 100-krat. V kontrolnih vzorcih brez virusa Halteria sploh ni rasla.
V nadaljnjih testih je ekipa označila DNK klorovirusov s fluorescenčnim barvilom in ugotovila, da so celice Halterie kmalu začele svetiti. To je pomagalo potrditi, da je Halteria res zaužila virus.
Ti poskusi so pokazali, da se lahko na novo skovan izraz »virovorstvo« (virojedstvo) zdaj uvrsti med rastlinojedstvo, mesojedstvo in druge, pri čemer je Halteria postala prvi znani virovor. Seveda pa verjetno ni edina, zato raziskovalci nameravajo še naprej raziskovati ta pojav, vključno z njegovimi učinki na prehranjevalne mreže in večje sisteme.
Raziskava je bila objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences.
Vir: University of Nebraska-Lincoln preko Eurekalert, slika Kit Lee in Angie Fox
