Mravljinčna kislina je ostra brezbarvna tekočina, ki je zaradi svojih protibakterijskih lastnosti uporabna kot konzervans, še bolj pomembno pa je, da je uporabna kot gorivo v gorivnih celicah. Med izgorevanjem kislina sicer spet oddaja CO2, vendar je tega mogoče zajeti in ponovno uporabiti ter tako skleniti zaprto zanko, ki skoraj ne obremenjuje okolja.
In kako jim je to uspelo? Preskočiti so morali dve oviri. Najprej so morali najti oziroma izdelati ustrezen katalizator. Rešitev so našli v atomih bizmuta, ki so precej bolj stabilni od atomov prehodnih kovin, kot so kobalt, železo ali kadmij, pa tudi večje količine ga je mogoče proizvesti. Drugi korak je bil razvoj trdnega elektrolita, ki za svoje delo ne potrebuje slane vode. V običajnih postopkih odstranjevanja CO2 se kot elektrolit uporablja v vodi raztopljen natrijev klorid ali kalijev bromid. Metoda sicer deluje, vendar ni ravno učinkovita, saj se mravljinčna kislina veže s soljo, odstranjevanje soli pa je izredno drago in časovno zahtevno. Nov, trden elektrolit slane vode ne potrebuje in mravljinčno kislino je zato mogoče zelo preprosto izločiti.
Novo razvita metoda ni uporabna le za pridobivanje mravljinčke kisline. Znanstveniki omenjen univerze menijo, da bi z njo lahko pridobivali tudi etanol, ocetno kislino in verjetno še kaj.
Vir: Rice University
