Za ta izjemen poskus so izbrali navadno hišno pajkovko (Parasteatoda tepidariorum), vrsto, ki je sicer razmeroma pogosta, a zaradi zapletene genetike in nagnjenosti h kanibalizmu le redko predmet laboratorijskih raziskav. Gensko urejanje pri pajkih je do zdaj predstavljalo velik izziv, saj so njihovi organizmi zahtevni za manipulacijo, vzgojo in vzrejo.
Raziskovalci so v neoplojena jajčeca pajkov vbrizgali genski zapis za protein, ki ustvarja rdečo fluorescenco. Postopek je zahteval izjemno natančnost – samice so morali med posegom uspavati z ogljikovim dioksidom, nato pa jih oploditi z osebki iste vrste. Rezultat? Mladiči so začeli tkati nit, ki sveti z rdečo svetlobo – jasen znak uspešne genske spremembe.
Po besedah vodilnega raziskovalca, profesorja dr. Thomasa Scheibela, so prvič na svetu dokazali, da je mogoče vstaviti specifične genske zapise neposredno v proteine pajkove niti. To odpira povsem nove možnosti v znanosti o materialih in biotehnologiji, saj je pajkova nit znana po izjemni trdnosti, elastičnosti in biorazgradljivosti.
A raziskava se ni ustavila pri barvni niti. Ekipa je preizkusila tudi tako imenovani postopek CRISPR-KO, kjer so utišali določen gen – v tem primeru gen z oznako 'so', za katerega so domnevali, da je ključen pri razvoju oči. Ko so ta gen izklopili, so se pajki razvili brez oči, kar potrjuje njegovo vlogo v razvoju vida pri teh živalih.
Gre za preboj, ki ne pomeni le estetske spremembe niti, temveč odpira vrata razvoju naprednih bioloških materialov prihodnosti – od medicinskih niti do okolju prijaznih tekstilij.
Študija je bila objavljena v strokovni publikaciji Angewandte Chemie International Edition.
Vir: Univerza v Bayreuthu
