Microsoftov na projektu Natick, v okviru katerega podjetje razvija okolju prijazne, »predpakirane« podatkovne centre, ki lahko samostojno več let delujejo na dnu morja, dela že nekaj let. Ideja projekta je, da se podatkovne centre postavi v bližino uporabnikov, a na način, ki bo kar najmanj obremenjeval okolje. In ker več kot polovica svetovnega prebivalstva živi manj kot 200 kilometrov od obale, je postavitev na dno morja smotrna, menijo.
Junija letos je projekt prešel v »živo« testno fazo, v kateri so v bližini škotskega otočja Orkney na dno morja za en mesec spustili modul, dolg 12,2 metra in premera 2,8 metra, ki so ga poimenovali Northern Isles. Podatkovni center je bil sestavljen v Franciji in prepeljan na Škotsko, vsebuje pa 12 strežniških omar s skupaj 864 strežniki, na dnu morja pa lahko samostojno deluje več let. In zakaj so ga potopili prav tam? Zato, ker se v bližini nahaja eden od testnih objektov Evropskega pomorskega energetskega centra (European Marine Energy Centre), kjer s pomočjo eksperimentalnih turbin pridobivajo električno energijo s pomočjo plime in valov. Turbine pošiljajo električno energijo na enega od otokov, s katerega so v okviru projekta Natick speljali en sam kabel, preko katerega podmorskemu podatkovnemu centru dovajajo 240 kW, kolikor je potrebuje za delo pri polni obremenitvi.
Zdaj, tri mesece po »potopu« in dva meseca po dvigu je tako daleč, da je mogoče podati prve ocene delovanja podatkovnega centra ter njegov dejanski vpliv na okolje. Microsoft je ves čas delovanja meril temperaturo vode na različnih točkah okoli podatkovnega centra, preko kamer pa spremljal življenje okoli njega. Ugotovitve kažejo, da je se je temperatura vode, uporabljene za hlajenje, dvignila le za delček stopinje, zaradi morskih tokov pa spremembe na nekaj metrih od postaje ni več zaznati. Podatkovni center so dobro sprejela tudi živa bitja, saj so se nanj hitro naselile različne vrste vitičnjakov, v okolico pa več različnih vrst rib.
Zaenkrat torej zelo obetavno…
Vir: Microsoft
