Raziskava, ki so jo vodili raziskovalci na Baylor College of Medicine, temelji na novih spoznanjih o vlogi vnetja pri odpornosti na inzulin in o tem, kako bi lahko zdravila, ki ga blažijo, uporabili v boju proti sladkorni bolezni. Inzulinska rezistenca, ki je značilna za sladkorno bolezen tipa 2 pomeni, da se celice ne morejo odzivati na hormon in absorbirati glukoze iz krvi, študije pa so pokazale povezavo med njo in vnetjem v belem maščobnem tkivu. Da bi bolje razumeli te povezave, so avtorji študije pregledali zbirko podatkov o obstoječih zdravilih in iskali zdravilo, ki bi lahko vplivalo tako na vnetje kot na sladkorno bolezen.
»Računalniško smo pregledali nabor podatkov o majhnih molekulah in identificirali auranofin, zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa, ki seveda vključuje vnetje,« je povedal prvi in soavtor raziskave Dr. Aaron R. Cox. »Auranofin ima protivnetne lastnosti, za katere so mnogi domnevali, da bi lahko bile koristne tudi pri debelosti in sladkorni bolezni, vendar ni bilo nič znanega o tem, kako lahko vpliva na presnovo.«
Znanstveniki so z auranofinom zdravili mišje modele sladkorne bolezni in natančno preučili presnovne učinke, pri čemer so živali zaužile dieto z veliko maščobami. Ena od ključnih ugotovitev se je nanašala na hormon, imenovan leptin, ki ga proizvajajo maščobne celice in možganom sporoča, da smo siti. Pri debelih osebah z več maščobnimi celicami se raven leptina zviša do te mere, da se komunikacija z možgani prekine, zaradi česar se prenajedajo, kar je znano kot odpornost na leptin.
Raziskava je pokazala, da auranofin zmanjša raven leptina pri debelih miših, poleg tega pa izboljša tudi presnovno signalizacijo v belem maščobnem tkivu na način, ki spodbuja večjo stopnjo izgorevanja lipidov, izboljša občutljivost na inzulin in preprečuje druge učinke, povezane z debelostjo. Zelo pomembno pa je, da je zdravilo to storilo, ne da bi spremenilo telesno sestavo miši.
»Odkrili smo, da ima auranofin protivnetne in antidiabetične učinke, ki so neodvisni drug od drugega,« je povedal soavtor raziskave dr. Sean Hartig. »Auranofin je izboljšal občutljivost na inzulin ali sposobnost telesa, da se odziva na inzulin in tako ohranja zdravo raven sladkorja v krvi. Zdravilo je pri mišjem modelu normaliziralo tudi spremembe, povezane z debelostjo, kot je hiperinzulinemija - raven inzulina v krvi, ki je višja od običajne. Poleg tega smo ugotovili, da je kopičenje auranofina v belem maščobnem tkivu zmanjšalo vnetne odzive, ne da bi spremenilo telesno sestavo debelih miši.«
Raziskovalci ugotavljajo, da bo treba opraviti še veliko dela, preden bodo ti obetavni rezultati preneseni v klinično zdravljenje, vendar so nad svojimi prvimi ugotovitvami navdušeni.
Raziskava je bila objavljena v reviji Cell Metabolism.
Vir: Baylor College of Medicine