»Romantika« rimskih številk

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 6. 08. 2024 05:39:00, Kategorija: Trendi

Ste vedeli, da je z rimskimi števili mogoče zapisati tudi ulomke? Sicer malce čudno, gre pa…

»Romantika« rimskih številk
Hundujska, oziroma jim pravzaprav nepravično pravimo arabska števila, so se v Evropi prvič pričela uporabljati v začetku 13. stoletja, že v 15. stoletju pa so bila standard več ali manj po celem svetu in izrinila rimski zapis oziroma rimska števila, ki so se uporabljala vse od okoli leta 500 pred našim štetjem. In kaj je bilo na hindujskih/arabskih številih takšnega, da so uspela izriniti 1700 let staro tradicijo? Bolj umestno vprašanje bi pravzaprav bilo, kaj je bilo narobe z rimskimi števili.

Rimska števila obsegajo »števke« I, V, X, L, C, D M, ki v arabskem zapisu pomenijo 1, 5, 10, 50, 100, 500 in 1000 in števila so se, kot zagotovo veste, zapisovala s kombinacijo teh števk. To pa je bilo precej nepraktično, še bolj nepriročno pa je bilo to, da zaradi več različnih možnosti zapisa istega števila ni bilo enovitega načina. Kot lahko vidite na spodnji sliki, je število 999 z rimskimi števili mogoče zapisati na vsaj štiri načine:

Drugi problem je da rimska števila zasedajo veliko prostora. Število 1000 je sicer res M, a le ena manj, torej 999, je že čudnih CMXCIX. A to še nekako gre. Recimo število 3888 je z MMMDCCCLXXXCII že skoraj roman…

Naslednja težava je, da v rimskih številih ni ničle. No, ja, pravzaprav je, saj so poznali izraz »nulla«, ki je pomenila »nič« in nekdo se je celo spomnil in ji dal oznako N, kar pa se »ni prijelo«, saj so  nekateri N uporabljali kot »bližnjico« za število 90.

Vse našteto več ali manj že vemo. Manj znano pa je, da so v rimskih številkah obstajali tudi recimo ulomki. Sicer »bolj tako«, so pa. Obstajal je recimo S, ki je bil zapis za 6/12, a se je uporabljal tudi za 1/2. Dvanajstine so bile uporabljene zato, ker je število 12 deljivo s toliko različnimi števili – 1, 2, 3, 4, 6 in seveda 12, vendar je imelo le 6/12 svojo črkovno oznako, manjše vrednosti pa točke oziroma pike:

Ti ulomki so bili seveda uporabni tudi v kombinaciji s »klasičnimi« števili. Število 4 ½ se je recimo glasilo IVS, kar niti ni hudo zoprno, mar ne?

Še ena zanimiva posebnost je tako imenovani Vinculum. Gre za način zapisa zelo velikih števil. Če bi hoteli recimo zapisati število 10.000 na običajen način, bi morali zapisati 10 črk M, kar je seveda zelo nepraktično in neberljivo. Zato so si omislili zapis z nadčrtajem, podobno kot recimo zdaj označujemo povprečje ali ponovitev decimalke. Omenjeno število 10.000 se recimo zapiše kot, kar pomeni, da X, torej 10, množimo s 1000. A ker brez zapletanja stvari očitno tudi tu ni šlo, je 10.000 mogoče zapisati tudi kot M med dvema navpičnicama, torej |M|, kar pomeni, da je število M, torej 1000, potrebno množiti z 10. Število 10.000 je torej 1000 x 10 ali pa 10 x 1000, kar matematično seveda drži, zapis pa je dokaj zoprn, mar ne... Zdaj pa si zamislite, da je bilo to treba seveda kombinirati z vsem drugim prej zapisanim. A še ni konec...

Poleg vinculuma so bili v uporabi tudi apostrofi ali slovensko opuščaji, ki pa so imeli malce drugačno nalogo. Število 10.000 mogoče zapisati tudi s pomočjo štirih paroma zrcalno zapisanih C-jev, med katerimi je bila enica oziroma I, 100.000 šestih, večjih števil kot to pa niso našli zapisanih nikjer. Z zrcalnimi C-ji je bilo mogoče zapisati tudi število 5000, kjer sta se uporabila le dva zrcalna C-ja, pri število 500 pa le eden. Ker je bilo vse skupaj seveda kaotično, so za 1000, 10.000 in 100.000 uporabljali »združene« simbole, kot jih lahko vidite na spodnji sliki, s čemer pa, roko na srce, kaosa niso ničkaj zmanjšali...

Je potem čudno, da so hindujska/arabska tako hitro zavzela svet?

OPOMBA: Število 149 na naslovni sliki se pravilno seveda zapiše z CXLIX in ne CLXXI, kot bi se zdelo. Na sliki gre le za ponazoritev filozofije odštevanja.

preberite še to

Trendi
Rekordni »megablisk«

Rekordni »megablisk«

Najdaljša do zdaj zabeležena strela je bila dolga več kot 800 km.

Trendi
Zakaj so psi tako ljubki? Pogled je tisti...

Zakaj so psi tako ljubki? Pogled je tisti...

Obstaja znanstvena razlaga, zakaj nas pasji pogled tako očara…

Trendi
Skrivnost je (tudi) v stresu

Skrivnost je (tudi) v stresu

Znanstveniki so ugotovili, da bi z blokado stresnega proteina bilo mogoče preprečiti debelost in diabetes.

Trendi
Zakaj učenje na pamet, če ni treba?

Zakaj učenje na pamet, če ni treba?

Še en trik, za katerega bi bili veseli, če bi nam ga v srednji šoli kdo pokazal.

Trendi
Kaj je jedel Ötzi?

Kaj je jedel Ötzi?

Znanstveniki so uspeli najti možakov želodec, iz njega vzeti vzorce in ugotoviti, kaj je jedel, preden ga je d...

Trendi
Poškodba na poti na delo

Poškodba na poti na delo

Nemško sodišče - padec po stopnicah na poti v domačo pisarno šteje kot delovna poš...

Trendi
Kaj se je zgodilo s strašljivimi kričači?

Kaj se je zgodilo s strašljivimi kričači?

Se spomnite tistih videoposnetkov, iger in podobnega, kjer je bilo dogajanje najprej mirno, potem pa vas je ne...

Trendi
Ženske so boljši astronavti

Ženske so boljši astronavti

Tako je ugotovila NASA pred več kot šestdesetimi leti, a jih je takratni predsednik hitro utišal...

Trendi
»K nam samo brez slepiča!«

»K nam samo brez slepiča!«

Če hočete živeti v tem čilskem mestu, si morate najprej dati odstraniti slepo črevo.

Trendi
Prevara »iz vesolja«

Prevara »iz vesolja«

80-letna ženska je plačala za pomoč astronavtu, ki je trdil, da je obtičal v vesolju.

Trendi
Tako postaneš milijarder

Tako postaneš milijarder

Intervju iz leta 1997 z Jeffom Bezosom, ustanoviteljem Amazona, je kot zanimiva časovna kapsula.

Trendi
Zemlja ni ploščata ampak - votla!

Zemlja ni ploščata ampak - votla!

Če še niste vedeli - Zemlja je votla, v njej pa obstaja vsaj še en svet, v katerem živijo pobegl...