Promocijsko prikazovanje izdelkov torej ni nič novega, čeprav se je pojem kot tak pričel uporabljati šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je stvar postala nepogrešljiv del filmske produkcije ali po domače – filmarji so našli način, kako do oglaševalskega denarja brez da bi svoje projekte prekinjali z reklamnimi bloki, kot je to na televiziji. V večini primerov pravzaprav ne gre za denar ampak za »blagovne usluge« - če v filmu potrebujejo avtomobil, jim ga proizvajalec brezplačno da ali posodi – filmarji dobijo brezplačen rekvizit, kar zniža stroške produkcije, proizvajalec pa vidnost, kar je seveda reklama… »Kupčija« pa je lahko tudi drugačna – recimo ta, da proizvajalec avtomobilov (ali česa drugega seveda) reklamo za film vključi v svojo marketinško kampanjo.
Tovrstno oglaševanje je v večini primerov dokaj nevsiljivo in ga niti ne opazimo (ali pa komaj), včasih pa dokaj očitno. Se spomnite kriminalistične nanizanke Detektiv na Floridi (The Glades)? V njem je glavna igralka vozila avtomobil, ki je bil očitna promocija, saj je skoraj vedno, ko se je vozila z njim, rekla kakšno o njem. Recimo sinu, da ni treba, da ima slušalke v ušesih, saj se lahko poveže z zvočnim sistemom v avtomobilu, ali pa da ji ni treba z roko zapirati prtljažnika, saj ga lahko z daljincem. V tem primeru očitno ni bilo dovolj, da se vidi znamka avtomobila ampak je bilo treba gledalce še dodatno nagovoriti.
V zadnjih desetletjih je bilo kar nekaj izredno odmevnih tovrstnih sodelovanj in nekatera so celo rešila ali poživila kakšno blagovno znamko. Recimo film Tvegan posel (Risky Business) iz leta 1983, ki je »rešil« legendarni model Ray Banovih plastičnih sončnih očal, pa E.T., ki je izredno uspešno promoviral Hersheyjeve bonbone, pa Svet igrač (Toy Story), ki je obudil celo serijo skoraj pozabljenih igrač, film Koktajl (Cocktail) iz leta 1988 pa je, čeprav se ime v filmu sploh ni prikazalo, sprožil bliskovito širitev verige restavracij TGI Friday's. Do takrat je bil TGI Friday's namreč majhen bar v New Yorku, se pa je v njem Tom Cruise, ki je igral glavno vlogo, učil točajskih veščin, kar je bilo dovolj, da je ime postalo znano in v nekaj letih zraslo v verigo, ki ima poreko 850 restavracij v 55 državah in okoli 74.000 zaposlenih. Ni slabo za en sam film…
In trend se z novimi tehnologijami, ki smo jim priča, še pospešuje. Zdaj lahko recimo na televiziji gledamo oddaje in filme za nazaj ali si jih posnamemo, to pa pomeni, da lahko reklame preprosto preskočimo oziroma program »prevrtimo« naprej, zadnja leta pa imamo na voljo vse več ponudnikov pretočnih vsebin tipa Netflix, HBO Go in podobnih, kjer klasičnih oglasov sploh ni. Tega se seveda zavedajo tudi oglaševalci in zato je promocijsko prikazovanje izdelkov vedno bolj priljubljeno. In ne le priljubljeno, analiza kažejo, da tudi precej bolj učinkovito od klasičnega oglaševanja.
In kako naprej? Nove tehnologije bodo promocijsko prikazovanje izdelkov premaknile še na raven višje, saj bodo omogočale naknadno digitalno spreminjanje vsebine glede na to, kdo gleda nek program. Se spomnite filma Posebno poročilo (Minority report) s (spet) Tomom Criuseom, v katerem se ta sprehaja skozi nakupovalno središče z vstavljeno ukradeno mrežico v očesu in se mu prikazujejo oglasi glede na preference »originalnega lastnika«? No, nekaj takega. Nove tehnologije bodo omogočale, da se za različno publiko prikazujejo različni izdelki. Tako bomo recimo lahko v filmu najprej videli, kako glavni igralec pije eno pijačo, čez nekaj mesecev ali let pa bo v ponovitvi istega filma pil nekaj drugega.
Ideje pravzaprav niso slabe, obstaja pa velike verjetnost, da bodo šli filmarji in televizijci čez mejo dobrega okusa in bo blagovnih znamk preprosto preveč in bomo spet tam, kjer smo – ko vemo, da brez reklam ne gre, gredo pa nam hudo na živce…
Vir: Cheddar/YouTube
