A so se načrtovalci očitno ušteli. Do marca letos je namreč prispelo več kot 9000 vlog, tako da je Eko sklad že 4. marca v Uradnem listu objavil, da je javni poziv za nepovratne finančne spodbude/pomoči za naprave za samooskrbo z električno energijo, zaključen. Če bi bilo vseh 9000 vlog popolnih, bi potrebovali skoraj 19 milijonov evrov, torej 8 milijonov več od predvidenih, kar seveda pomeni, da Sklad potrebuje dodatno finančno injekcijo. Če je ne bo dobil, bodo subvencije deležni le tisti, ki so se prvi prijavili in seveda oddali popolno vlogo.
Aktualni minister Jernej Vrtovec je sredi marca sicer napovedal dodatnih 15 milijonov in zatrdil, da bodo ta sredstva na voljno v nekaj dneh, a očitno je šlo bolj za predvolilno obljubo kot pa realnost. Največji del manjkajočih sredstev naj bi pristojni zagotovili iz podnebnega sklada, kar pa pomeni, da novega poziva ni pričakovati v kratkem. Najprej se je namreč potrebno uskladiti na nivoju ministrstev, potem mora predlog obravnavati vlada, šele nato pa lahko Eko sklad objavi novi razpis, pri čemer igra precejšnjo vlogo tudi kadrovska zasedba, saj na tem področju delajo le trije delavci sklada. To bodo samo za obdelavo obstoječih vlog potrebovali eno leto, novega poziva oziroma razpisa pa ni mogoče odpreti, preden niso obdelane vse obstoječe vloge. »Nekaj dni« bo torej trajalo najmanj eno leto... če se pod »novo šibo« seveda ne bo kaj spremenilo na bolje…
Se naj prijavim?
Kaj takšno stanje torej pomeni? Če bo napovedanih dodatnih 15 milijonov dejansko nakazanih Eko skladu, se bo skupaj 26 milijonov razdelilo med tiste vlagatelje, ki so do zaprtja razpisa v začetku marca oddali popolno vlogo, morebitna preostala sredstva pa se bodo prenesla na nov razpis. Kdaj bo ta ugledal luč sveta, bomo izvedeli šele konec leta, ko bo znano, koliko vlog je popolnih in je na mestih, kjer naj bi stale elektrarne, te dejansko mogoče postaviti oziroma priključiti v obstoječe omrežje. Analizo napetostnih razmer opravi pristojno elektro podjetje, ki ugotovi ali bi nov proizvodni vir pomenil relativno spremembo napetosti in s tem nezanesljivo obratovanje proizvodnega vira. Ocenjuje se, da bo nepopolnih vlog ali vlog, ki na tak ali drugačen način ne ustrezajo pogojem, verjetno okoli 15 odstotkov, torej bi od 9000 vlog lahko bilo pozitivno rešenih okoli 7600, kar bi po dosedanjih izkušnjah pomenilo, da bo zanje porabljenih okoli 16 milijonov evrov. To pomeni, da bi se v naslednji razpis lahko preneslo okoli 9 milijonov evrov. Brez dodatnega denarja za nov razpis to pomeni, da bo iz obstoječih projekcij ostalo za okoli 4200 pozitivno rešenih novih vlog.
Se sončna elektrarna še vedno izplača?
Kaj pa, če denarja ne bo? Se gradnja sončne elektrarne potem sploh izplača? V kolikem času lahko pričakujemo povratek investicije? Za izračun smo poprosili enega izmed večjih ponudnikov in poslali so nam analizo povračilne dobe elektrarne moči 11 kW iz leta 2021 in leta 2022. Izračun je izdelan ob predpostavki, da je proizvodnja iz sončne elektrarne v obdobju enega leta enaka letni potrošnji, da torej ni manjkov.
Lansko leto je bila cena električne energije v povprečju 0,08 €/kWh, omrežnina pa je znašala 0,043 €/kWh, letos pa sta se zneska povišala na 0,15 €/kWh oziroma 0.048 €/kWh.
Kaj pa stroški postavitve elektrarne? Tudi ti so nekaj višji, posebej brez nepovratnih sredstev Eko sklada:
Ali višja cena investicije pomeni podaljšanje povratka investicije? Ne. Ta se v omenjenem primeru skrajša za skoraj eno leto.
Investicija v sončno elektrarno se torej kljub spremenjenim razmeram še vedno izplača, po sistemu obračunavanja, ki bo na voljo do konca leta 2023. Vsekakor pa bo konec leta 2022 ponovno odprt razpis za leto 2023, a le do porabe sredstev… ▪
