To pa so deževniki...

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 11. 02. 2025 05:15:00, Kategorija: Trendi

V dolini reke Bass v avstralski zvezni državi Victoria živijo deževniki, ki zrastejo do dva metra v dolžino.

To pa so deževniki...
Veliki Gippslandski deževnik (Megascolides australis) je prav posebna vrsta deževnika. V 19. stoletju so ga prvič našli geodeti med merjenem trase za železniško progo v dolini reke Bass v Južnem Gippslandu v zvezni državi Victoria na jugovzhodu Avstralije. Najprej so mislili, da gre za kačo, ko pa so ga pokazali nekemu profesorju univerze v Melbournu je ta potrdil, da gre za velikanskega deževnika. Od takrat so našli cel kup primerkov, daljših od metra, nemalo pa jih je merilo tudi dva.

O deževniku biologi vedo relativno malo. Vedo, da je ogrožen, saj gre za endemsko vrsto, ki živi na področju, velikem okoli 400 kvadratnih kilometrov, na katerem je bila včasih bujna vegetacija, ki pa so jo ljudje spremenili v kmetijske površine. Živi v vlažni zemlji na globini do 1,5 metra, njegovo premikanje pod zemljo pa povzroča nenavadne zvoke, ki se slišijo tudi na površini in spominjajo na vodo, ki odteka iz kopalne kadi. Zelo malo je znanega tudi o načinu razmnoževanja. Da bi se samec in samica srečala na površju je malo verjetno, saj tam preži preveč plenilcev, podzemno rovi, ki jih »kopljejo« pa so preozki za oba. Nekateri znanstveniki menijo, da bi se deževnik lahko v rovu raztegnili in s tem stanjšali do te mere, da bi se v rov lahko stisnila dva, a gre le za ugibanja. Ve pa se, da samica proizvede le eno jajčece letno in da se iz njega izleže en sam deževnik, ki je že takrat dolg dobrih 30 centimetrov in da, glede na počasno rast, najverjetneje živijo tudi deset in več let…

Če ne bi šlo za ogroženo vrsto, bi se z njimi lahko ujelo kar nekaj zanimivih rib, mar ne?

Vir: Oddity Central

preberite še to

Trendi
Geotermalna baterija

Geotermalna baterija

Zakaj pa ne bi kot vir energije uporabili kar toplote zemlje? Saj jo, vendar...

Trendi
Mit, ki noče umreti

Mit, ki noče umreti

Ste že kdaj slišali, da menda uporabljamo le 10 odstotkov svojih možganov? No, to ni res…

Trendi
Rastlinsko »vstajenje«

Rastlinsko »vstajenje«

V dobrih treh urah iz posušene kepe v zeleno rastlino.

Trendi
Zakaj ZDA ne uporabljajo metričnega sistema? So krivi pirati?

Zakaj ZDA ne uporabljajo metričnega sistema? So krivi pirati?

Da so ZDA ena od le treh držav, ki še ni uvedla metričnega sistema, vemo že dolgo. Toda zakaj je tako? ...

Trendi
Matematika, ki bi jo morali poznati vsi pešci

Matematika, ki bi jo morali poznati vsi pešci

Si se kdaj vprašal, zakaj je včasih preprosto hoditi od točke A do točke B, spet drugič pa te skoraj sp...

Trendi
Tole je pa skoraj malo preveč!

Tole je pa skoraj malo preveč!

Včasih gredo praktične šale čez rob. In tale je ena od njih... Kje se to dobi? Mi bi to imeli!

Trendi
Draga »mačja radovednost«

Draga »mačja radovednost«

Francozinja je bila šokirana, ko je od sodišča dobila kazen 1.250 €, ker je njen hiš...

Trendi
Kako je razmišljal Einstein

Kako je razmišljal Einstein

Preprosta razlaga Einsteinove posebne in splošne teorije relativnosti.

Trendi
Kartirano skoraj 300.000 kilometrov rimskih cest

Kartirano skoraj 300.000 kilometrov rimskih cest

Cestno omrežje antičnega Rima se preučuje že stoletja, vendar je kljub temu še vedno nezadostno kartira...

Trendi
4 stvari, ki jih ne smete pozabiti spakirati za novoletni dopust
Trendi
Vsa čustva v 23 sekundah…

Vsa čustva v 23 sekundah…

… ali kako je 15-letno dekle gledalo porod od blizu.

Trendi
Trikrat letno namesto vsak dan

Trikrat letno namesto vsak dan

Bolnikom z diabetesom bo mogoče lahko kmalu malce odleglo…