Vesolje spreminja človeški DNK

Vse skupaj se vrti okoli astronavta Scotta Kellyja. Ta je znan po tem, da je Američan, ki je najdlje preživel na mednarodni vesoljski postaji – med leti 2015 in 2016 kar 340 zaporednih  dni, vse skupaj pa kar 522. A Scott je za raziskovanje vpliva vesolja na človeka pomemben še iz enega razloga. Ima namreč enojajčnega brata dvojčka Marka. In zakaj je to pomembno? Zato ker imata enak DNK in je lažje ugotavljati vpliv vesolja na telo, če imate en komplet DNK »normalen«, enega pa »vesoljskega«, pa tudi oba sta bila v približno enaki kondiciji. NASA je seveda izvedla vse mogoče raziskave in sedaj je nekatere rezultate tudi objavila. In kaj se je dogajalo s Scottom?

Najprej so ugotovili, da so se mu podaljšale telomere (deli DNA na koncih kromosomov, ki služijo kot zaščitne kapice), a so se le dve uri po vrnitvi na Zemljo spet zmanjšale. Po povratku nazaj domov se mu je v krvi zvišala raven folne kisline, kar je verjetno posledica boljše hrane od tiste v vesolju. Scott si je v vesolju tudi vbrizgal cepivo proti gripi in znanstveniki so ugotovili, da je sprožilo skoraj identičen imunski odziv kot na Zemlji. Astronavtove kognitivne sposobnosti se po skoraj enoletnem bivanju v vesolju niso zmanjšale, se pa je nekoliko zmanjšala hitrost in natančnost njegovih gibov. Nadaljnje preiskave so ugotovile, da je bila raven stresnega hormona kortizola v vesolju normalna, povišala pa se je raven hormona IGF-1, ki je povezan z zdravjem kosti in mišic. A ja, pa zrasel je za tri centimetre.

Še najbolj zanimivi pa so bili in še bodo rezultati primerjave DNK. Analiza DNK obeh mož je pokazala, da ima vsak od dvojčkov v svojem genomu več sto mutacij, ki jih drugi nima, sedaj pa iščejo tiste, ki bi jih lahko povzročilo bivanje v vesolju. Je pa nekaj več znanega iz primerjave DNK pred odhodom na mednarodno vesoljsko postajo in po vrnitvi. Ta je pokazala, da se je 93 odstotkov genetskih sprememb, nastalih v vesolju vrnilo nazaj v prvotno stanje, 7 odstotkov pa ne. In teh sedem odstotkov bi lahko kazalo na dolgotrajne posledice in spremembe genov, odgovornih za delovanje imunskega sistema, regeneracije DNK, formiranje kosti, hipoksije (pomanjkanja kisika), hiperkarbije (povečanja količine CO2) in še česa.

In zakaj so te raziskave tako pomembne? Zakaj nas tako zanima, kako se človeško telo obnaša v vesolju? Če hočemo res enkrat na Mars, moramo vedeti, kaj se bo dogajalo v telesu astronavtov, mar ne?

Vir: NASA