V več do zdaj opravljenih študijah so znanstveniki prišli do različnih zaključkov o tem, ali so nevrološki učinki Covida posledica neposredne okužbe možganskega tkiva z virusom. Pred kratkim je skupina z Medicinske fakultete Stanford natančno analizirala posmrtne vzorce možganskega tkiva več bolnikov s Covidom in ni našla nobenih sledi virusne RNK. So pa odkrili pomembne vnetne biomarkerje, kar je privedlo do hipoteze, da bi lahko bili kratkoročni in dolgoročni nevrološki simptomi posledica trajne aktivnosti imunskega sistema. To hipotezo so potrdile tudi poznejše študije obdukcij, ki so pri bolnikih s Covidom odkrile nevrovnetje.
Da bi omenjene hipoteze potrdili ali ovrgli, so znanstveniki Nacionalnega inštituta za zdravje v sodelovanju z Univerzo v Marylandu pred kratkim opravili avtopsijo 44 bolnikov, ki so umrli zaradi bolezni COVID-19 ali z njo. Študija se je osredotočila na odvzem tkiva kmalu po smrti z različnih mest v telesu. In ugotovitve so bile zelo presenetljive. RNK virusa SARS-CoV-2 so našli na kar 84 različnih mestih v telesu. Največ virusne RNK je bilo pričakovano v dihalnih poteh in pljučnem tkivu, odkrita pa je bila tudi v možganih, črevesju, srcu, ledvicah, očeh, nadledvični žlezi in v bezgavkah. Ker to pomeni, da se lahko virus SARS-CoV-2 širi po celotnem telesu, vključno z možgani, se raziskovalci zdaj sprašujejo, ali je to širjenje povezano tudi z dolgotrajnim Covidom. Na odgovor na to vprašanje bo treba še nekaj časa počakati, saj so bili vsi bolniki, vključeni v raziskavo, starejši, necepljeni, obducirani v prvem letu pandemije, imeli pa so tudi številne spremljajoče bolezni. Zato ni znano, ali se nove različice virusa na podoben način širijo tudi med cepljenimi in mlajšimi ljudmi brez pridruženih težav. Naslednji korak raziskovalne skupine je zato projekt RECOVER (Researching COVID to Enhance Recovery), ki se je že začel in bo trajal štiri leta, v okviru raziskav pa bodo zbirali in analizirali analiza tkiva umrlih bolnikov z dolgotrajnim Covidom in skušali ugotoviti, kako dolgo po akutni fazi bolezni je virus še mogoče zaznati. V okviru projekta RECOVER poleg patologije tkiv poteka tudi klinično preskušanje učinkovitosti protivirusnega zdravila Paxlovid pri zdravljenju bolnikov z dolgotrajnim Covidom. Hipoteza je, da če simptome dolgotrajnega Covida sprožijo trdovratne okužbe s SARS-CoV-2 v določenih delih telesa, bi morali poskusi odpravljanja virusa s protivirusnimi zdravili te simptome izboljšati.
Raziskava je bila objavljena v strokovni publikaciji Nature.
Vir: National Institute of Allergy and Infectious Diseases
