Z luskami do aerodinamike

Znanstveniki se pri iskanju boljših aerodinamičnih oblik pogosto  ozirajo po živalskem svetu. Tako so recimo raziskovali zapleten način leta kobilic in preverjali ali bi bilo mogoče enake principe uporabiti za izboljšanje letalnih sposobnosti obstoječih zračnih plovil ali pa recimo analizirali kožo morskih psov in ugotavljali ali bi podobni principi bili uporabni za zmanjšanje zračnega upora. No, najnovejša študija, ki so jo izvedli znanstveniki z univerz v Londonu in  Stuttgartu, pa se je osredotočila na – ribe. Točneje ribje luske.

Analiza vzorcev pretoka vode preko lusk brancina in navadnega krapa je pokazala, da razporeditev lusk, točneje njihov prekrivanje, povzroči, da se vodni tok preko njih prične gibati cik-cakastem vzorcu, ki povzroči tok progaste oblike, ta pa nevtralizira nestabilne oscilacije, imenovane Tollmien–Schlichtingovi valovi, ki povzročajo turbulence. In kakšen vpliv imajo te turbulence? Testi v vodnem tunelu so pokazali, da takšen, da se zaradi njih upor poveča za kar 25 odstotkov.

Odkritje je seveda takoj sprožilo vprašanje ali bi takšno »luskanje površine« zmanjšalo tudi zračni upor, kar je naslednja naloga.

Študija je bila objavljena v publikacijah Scientific Reports in Journal of Experimental Biology.

Vir: City, University of London