Z UV-žarki nad umazane plenice

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: pred 1 uro, Kategorija: Trendi

Bo mogoče umazane plenice reciklirati? Videti je tako…

Z UV-žarki nad umazane plenice
Plenice za enkratno uporabo jih je težko reciklirati, zato predstavljajo velik vir svetovnih odpadkov. Z novim postopkom pa bi lahko »superabsorber«, polimer, ki se uporablja v podlogah teh plenic, ponovno uporabili - in to tudi, če so umazane.

Večina pleničnih vložkov za enkratno uporabo je izdelana iz polimera, znanega kot natrijev poliakrilat, ki se ob absorpciji tekočine iz suhega stanja spremeni v hidrogel.

Dosedanji načini recikliranja materiala so vključevali potapljanje plenic v močno kislino, segreto na 80°C, za približno 16 ur. S tem postopkom se razbijejo zamrežene polimerne verige, ki sestavljajo gel, s čemer se ta sprosti za recikliranje. Ker tehnika zahteva veliko časa in energije, se žal redko uporablja. V iskanju učinkovitejše alternative so znanstveniki nemškega tehnološkega inštituta v Karlsruheju ubrali drugačen postopek. Plenične vložke iz natrijevega poliakrilata so navlažili z vodo, nato pa jih pri sobni temperaturi izpostavili ultravijolični svetlobi iz 1000-vatne svetilke. Ta je povzročila, da se je polimerni gel v samo petih minutah raztopil v tekočino. Ta je stekla v zbiralnik, znanstveniki pa so z uporabo obstoječih postopkov tako utekočinjen natrijev poliakrilat pretvorili v lepilo in sredstvo za zgoščevanje barvil.



»Verige, ki povezujejo polimere, se zaradi svetlobe pretrgajo in postanejo tako ohlapne, da se spremenijo v tekoča vlakna, ki plavajo na vodi,« je pojasnil profesor Pavel Levkin iz Karlsruheja. »Naša metoda z UV-svetlobo je približno 200-krat hitrejša od metode s kislinami.«

Znanstveniki so v poskusih sicer uporabili čiste plenične vložke, menijo pa, da bi moral postopek enako dobro delovati tudi z »rabljenimi«. »Našli smo obetavno strategijo za recikliranje superabsorberjev,« je dejal Levkin. »To bo znatno zmanjšalo onesnaževanje okolja in prispevalo k bolj trajnostni uporabi polimerov

Raziskava je bila objavljena v publikaciji Applied Materials and Surfaces.

Vir: Karlsruher Institut für Technologie

preberite še to

Trendi
Umetna inteligenca uničuje medije

Umetna inteligenca uničuje medije

Medijski regulatorji opozarjajo na povzetke, ustvarjene z umetno inteligenco

Trendi
Z UV-žarki nad umazane plenice

Z UV-žarki nad umazane plenice

Bo mogoče umazane plenice reciklirati? Videti je tako…

Trendi
Se nam končno obeta zdravilo proti demenci?

Se nam končno obeta zdravilo proti demenci?

Prvi dokaz, da možganske »energetske centrale« poganjajo – in lahko obrnejo – simptome...

Trendi
Ugotovljena pravila več kot 1500 let stare igre

Ugotovljena pravila več kot 1500 let stare igre

Pred nekaj leti je arheolog Walter Crist odkril okrogel kamen, ki je najverjetneje nekoč služil kot igralna po...

Trendi
»Vesoljska« prevara

»Vesoljska« prevara

80-letna ženska je plačala za pomoč astronavtu, ki je trdil, da je obtičal v vesolju.

Trendi
Zlati metulj

Zlati metulj

Ne, ni obesek za verižico ali kak podoben okrasek ampak buba čisto pravega metulja…

Trendi
Najhitrejše dvigalo na svetu

Najhitrejše dvigalo na svetu

Nebotičnik Guangzhou CTF Financial Centre v mestu Guangzhou na Kitajskem gosti najhitrejše dvigalo na s...

Trendi
»Houston, imamo težavo... Zobno težavo…«

»Houston, imamo težavo... Zobno težavo…«

Nekatere inovativne ideje puljenja mlečnih zob pač ne delujejo. Recimo tale raketna….

Trendi
Korenček in ohrovt

Korenček in ohrovt

Otroci že v maternici vedo, kaj jim je všeč in kaj ne…

Trendi
Ljudje nismo tako originalni

Ljudje nismo tako originalni

Le 7 % človekovega genoma je lastnega le človeku. Vse ostalo si delimo z neandertalci in drugimi predniki.

Trendi
Krvave zanimivosti

Krvave zanimivosti

Nekaj zabavnih in resnih zanimivosti o naši krvi.

Trendi
Razrešen misterij Loch Nessa?

Razrešen misterij Loch Nessa?

Enoletna študija je pokazala, da je Nessie najverjetneje - velika jegulja.