Zakaj ravno zvezdica?

Če se pri tipkanju z računalnikom zmotimo, pritisnemo tipko za brisanje in napako popravimo. Kaj pa, če to naredimo v komunikacijskem programu na računalniku ali telefonu? Ali pa ga funkcija samodokončanja pihne mimo? Takrat običajno besedo, ki smo jo napisali napačno, napišemo še enkrat, pred njo pa postavimo zvezdico. Verjetno vam je tole malce znano:

Ona: Katero barvo imaš najraje?
Jaz: Srno!
Jaz: *Črno. Bedasti telefon…

Toda zakaj ravno zvezdico? Zakaj ne kakšnega drugega znaka?

Vse skušaj ima korenine v – stenografiji, točneje v napravah za hitro pisanje. Saj veste, tiste, ki jih vidite v sodnih dvoranah v filmih, kjer (običajno) sedi dama, ki zapisuje vse, kar je kdo rekel. Pri teh napravah ne gr za klasični pisalni stroj ampak za okrnjeno različico, optimizirano za hitrost. Ti stenotipi (iz stenotype), kot se imenujejo, so šli bili nekoč mehanski, kasneje pa so se seveda modernizirali in besedila niso več tiskali na papirni trak ampak shranjevali elektronsko. No, ena od posebnosti stenografske naprave je tudi ta, da nima tipke za brisanje. Pri hitrem pisanju ni časa za vračanje nazaj in popravljanje, kar je bilo v mehanskih časih seveda še bolj izraženo. Namesto brisanja oziroma popravljanja, se je preprosto napisala zvezdica, ki je pomenila, da je prišlo do napake in da je treba besedo popraviti. Stenotipi so imeli (oziroma imajo, tam kjer se še uporabljajo) na sredini dve večji tipki, kjer je spodnja presledek zgornja pa zvezdica.

In stara ideja je dobila novo uporabo...

●