»Naš model kaže, da se fotosintetski organizmi s absorpcijo le točno določenih barv svetlobe ščitijo pred nenadnimi spremembami oziroma »šumom«« sončne energije, s čemer učinkoviteje pretvarjajo sončno energijo v hranila,« je povedal Gabor. Omenjeni model so nato razširili še na druge fotosintetske dokazali, da velja tudi za druge organizme, ne le zelene rastline. Bakterije, recimo, se kažejo v rožnati barvi. Odkritje poleg tega razlaga tudi način, na katerega se rastline ščitijo pred poškodbami, ki bij lahko povzročila predolga izpostavljenost soncu. Če je »dotok« sončne svetlobe večji od sposobnosti rastline, da jo predela, se mora proces fotosinteze prilagoditi novim razmeram. To prilagajanje pa je večplastno, saj vključuje tako molekularne mehanizme sproščanja energije pa do mehanskega gibanja listov.
In zakaj je odkritje tako pomembno? Nekaj zato, ker smo dobili še en kamenček v mozaiku spoznavanja sveta okoli sebe, odkritje pa ima tudi praktično vrednost. S tem, ko izberemo kateri del sončnega spektra bomo uporabili, lahko recimo zmanjšamo nihanje oziroma šum na »izhodu«, kar lahko recimo privede do bolj učinkovitih sončnih celic.
Še bolj razburljiva od razvoja računalniškega modela pa bo naslednja faza, v okviru katere znanstveniki razvijajo tehnike mikroskopiranja, ki bodo potrdile ali zavrgle to, kar so pokazali matematični modeli.
Vir: EurekAlert
