Zakaj vlak ropota?

Zadeve se je potrebno lotiti s pomočjo logike, točneje izločanja nepotrebnih in nerelevantnih parametrov. Torej… Vlak sestavljajo lokomotiva in vagoni. Če ropota en sam vagon, bo ropotala celotna kompozicija, zato lahko vse razen vagona zanemarimo. Vagon sestavlja podvozje in kabinski del. Kabinski del načeloma en ropota, zato ga odmislimo in ostane nam podvozje. To je sestavljeno iz toliko in toliko parov z osjo povezanih koles in šasije. In ker se kolesa na tračnicah slišijo, lahko šasijo zanemarimo in se osredotočimo nanje. Ker so vsa kolesa in osi med njimi več ali manj enaka, lahko za »analizo« ropota vzamemo en sam par koles. Os med njima ne ropota, zato jo lahko zanemarimo in ostane nam le še kolo.

In kaj je na kolesu takšnega, da ropota? In tu sledi »znanost«. Kolo je okroglo, kajneda? Ploščino kroga, to vemo že iz osnovne šole, izračunamo po formuli S=Πr², oziroma z besedo »Pi krat r na kvadrat«, mar ne? V njej sta Π in polmer kroga konstanti in kot taki ne moreta vplivati na ropot, saj obstajajo tudi krogi, ki ne ropotajo ne glede na njihov polmer. Že vidite krivca? Ta je seveda – kvadrat. Če kvadrat potočimo po tračnicah, mora ropotati.

Tako, zdaj veste…