Zero Tour 2019

Gostje Turističnega društva Stična in Društva za soustvarjanje trajnostne družbe so tudi na letošnjem Zero Touru, vsakoletni turistični, okoljski in družbeno ozaveščevalni prireditvi ugotovili, da gluhost politike za predloge, ki bi hitreje pripeljali do kakovostnejšega življenja posameznika, ostaja. Predlagali so dve rešitvi, ki sta razmeroma preprosti in učinkoviti in rešujeta problem prometnih konic ob dnevnih migracijah ter težave elektrogospodarstva zaradi povečevanja števila OVE elektrarn in električnih avtomobilov.

V večjih mestih gneča na cesti ob delavnikih povzroča slabo voljo tako med prebivalce mest kot tistimi, ki se vozijo ne delo v mesto. Vse to povzroča onesnaženost zraka, izgubo časa in tudi večjo verjetnost prometnih nesreč. Država vidi rešitev v javnem prometu, spodbujanju souporabe vozil, parkiriščih zunaj mestnih središč, decentralizaciji uprave in podobno. Torej veliko ukrepov, ki pa težave rešujejo le deloma. 

"Že leta predlagamo digitalizacijo javne uprave in delo od doma, torej rešitev, ki odpravlja omenjene okoljske, prometne in zdravstvene težave. Z uporabo današnje IT tehnologije bi večina institucij lahko večini zaposlenim omogočila delo od doma vsaj nekaj dni v tednu", pravi predsednik Društva Trajnostni.org David Mrvar. 

Raziskava, ki so jo izpeljali med delodajalci javne uprave, kaže, da bi nekatere ustanove zlahka pogrešile fizično prisotnost večine zaposlenih vse dni v tednu z obvezno prisotnostjo le v vnaprej napovedanih dneh. Po drugi strani pa nekatere ustanove vidijo zelo omejene možnosti za delo od doma, a bi se to ob prilagoditvi delovnih procesov lahko spremenilo. Delo od doma zaposlenemu prinaša velik prihranek časa, boljšo prometno varnost, boljšo povezanost z družino, manj stresa, splošne koristi pa so manjše onesnaženje in zasičenost mest, manj stroškov za prevoze zaposlenih ...

Strah pred električnimi avtomobili in OVE elektrarnami
Elektrogospodarstvo trdi, da potrebujemo zaradi rasti obnovljivih virov energije (OVE) in števila električnih vozil velike investicije v izgradnjo močnejšega omrežja ter v nove elektrarne. Po mnenju udeležencev Zero Toura so lahko rešitve nezanesljivosti OVE in potreb polnjenja baterij električnih vozil tudi mnogo cenejše in naprednejše. OVE, URE, e-mobilnost in t.i. pametna omrežja so lahko nosilni stebri nove, učinkovite, samozadostne in okolju prijazne energetike.

Poglejmo dejstva in številke: V Sloveniji imamo dober milijon avtomobilov, ki dnevno povprečno prevozijo 40 km. Za to pot potrebujejo v povprečju 7 kWh energije. Če se baterije polnijo ponoči sedem ur z močjo 1 kW, lahko koristno porabimo nočne viške proizvedene energije in s tem uravnavamo razlike med dnevnim in nočnim odjemom brez dodatnega obremenjevanja omrežja. Cenovna politika lahko usmeri voznike električnih avtomobilov, da polnijo čez noč, kar večina, zaradi nižje cene “nočnega toka” tudi že počne.

Baterije na kolesih, torej električni avtomobili, so lahko ogromen zalogovnik električne energije, ki je večino dneva lahko priključen na omrežje, od koder shranjuje energijo, ko proizvodnja presega odvzem in oddaja energijo v obratnem primeru. Predpostavimo, da imamo v Sloveniji milijon priključenih električnih vozil s povprečno kapaciteto baterije 60 kWh. To pomeni zalogovnik velikosti 60 GWh. Če oddaja vsak avtomobil v omrežje samo 1 kW moči, ko je odvzem večji od proizvodnje, prispevajo vsi avtomobili skupaj 1GW, kar je več kot je moč JEK ali TEŠ6. Seveda je lahko moč oddajanja energije iz baterij tudi večja. Potencial skupnega baterijskega zalogovnika je ogromen.

A lastnike vozil je treba motivirati, najbolje z denarjem. Če bi ob presežkih proizvodnje elektrogospodarstvo plačalo lastniku baterije za shranjevanje energije in bi plačalo oddano energijo v času povečanega odvzema po nadpovprečni ceni, bi se vsi z veseljem vključili v sistem. Tako bi del stroškov lastništva pokrili s takim oddajanjem baterije v najem elektrogospodarstvu. Dinamično tarifiranje, v katerem se uvede več, npr. tri do pet tarif (tudi negativne, ko je potreba po odvzemu največja), na drugi strani dodatno motivira porabnike, da lastno porabo energije prilagodijo času najugodnejših tarif. Seveda bi morala biti razlika med cenami tarif in predvsem dajatev bistveno večja, kot je danes.

Pametna omrežja
Da bi tak koncept v praksi lahko deloval, potrebujemo pametno omrežje, ki povezuje OVE elektrarne, zalogovnik (priključene avtomobile) ter porabnike z integracijo pametnih polnilnih postaj, ki so vmesnik med omrežjem in vozili in omogočajo prilagajanje moči polnjenja ter praznjenja baterij potrebam. Tehnične in tehnološke rešitve torej že imamo, potrebna je samo optimizacija sistema, politična volja in investicija v delovanje takega sistema.