Znanstveniki Kristopher Karnauskas, Julie K. Lindquist in Lei Zhang so v članku, objavljenem v reviji Nature Geoscience zapisali, da bodo višje temperature na Severnem polu povzročile, zmanjšanje temperaturne razlike med Arktiko in ekvatorjem, s tem pa zmanjšanje hitrosti vetrov, ki sedaj med drugim poganjajo tudi velike vetrne farme. Količina vetra se bo zmanjšala v Severni Ameriki, na Japonskem, v Mongoliji in v Sredozemlju, kaj se bo zgodilo v celinski Evropi pa znanstveniki ne vedo, saj so simulacije od sebe dale neuporabne podatke.
Slika južne poloble je načeloma nekoliko boljša, je pa v veliki meri odvisna od emisije ogljikovega dioksida v bližnji prihodnosti. Če bo ta ostala visoka, bodo Brazilija, zahodna Afrika in Avstralija deležne precej več vetra, kot so ga sedaj. Zakaj? Razlog tiči v tem, da je na južni polobli razmerje med površino zemlje in vode precej bolj na strani vode. In ker se zemlja segreva hitreje kot oceani, bodo temperaturne razlike na teh področjih ostale bolj izrazite. Kaj pa, če bomo uspeli znižati emisije CO2?V tem primeru bo za severno poloblo veljalo enako, za južno pa le to, da se tam vetrne razmere ne bodo kaj dosti spreminjale. Torej smo mi na severu v vsakem primeru »pečeni«. Če bo torej kdo gradil vetrne elektrarne, jih bodo »južnjaki«.
Na gornji grafiki so na sličicah A in B prikazane vetrovne razmere v letih 2020-2040, na sličicah D in E pa v letih 2080-2100. Sliki A in D kažeta razmere pri zmanjšani emisiji CO2, B in E pa pri enaki oziroma višji. Rdeče površine označujejo povečanje vetrne aktivnosti, modre zmanjšanje, bele površine pa področja, kjer znanstveniki dogajanje še ne znajo napovedati.
Spodnja grafika ponazarja dogajanje v letih 2020 do 2040. Velika modra področja na severni polobli kažejo na upad vetra in s tem verjetno tudi upad količine električne energije, proizvedene iz tega vira.
Vir: Nature Geoscience, Cooperative Institute for Research in Environmental Sciences
