To pa ni edini zapis, obstaja jih še kar nekaj, odvisno pa so do tega, od kod izhajamo. Zlati rez je mogoče zapisati tudi s pomočjo Pitagorovega izreka, s tako imenovano metodo neprekinjene delitve in še kako.
Prvi znani zapisi o njem izvirajo že iz prehoda iz drugega v prvo stoletje pred našim štetjem, ko je o njem razglabljal grški matematik in geometer Evklid, nadaljeval pa Platon, ki je v svoji »Državi« z Zlatim rezom razlagal mod drugim tudi nastanek zemlje. Prvič ste zanj verjetno slišali v povezavi z arhitekturo, saj so vam verjetno povedali, da so bila vsa svetišča v antični Grčiji razporejena tako, da so ležala v zatem rezu daljic oziroma trikotnikov. Recimo - razdalja med svetiščema v Olimpiji in Kalkisu znaša 62 % (manjši del) razdalje oziroma manjši del Zlatega reza razdalje med svetiščema v Delfih in Olimpiji. In takšnih razmerij je v antični Grčiji še veliko, pri čemer pa gre za razdalje dolge tudi nekaj sto kilometrov. Veliko primerov Zlatega reza najdemo tudi na svetiščih samih. A to je bil šele začetek.
Zlati rez so potem našli še marsikje, v recimo obliki afriškega kontinenta pa egiptovskih piramidah, Mona Lisi, stropu Sikstinske kapele, na obliki nekaterih školjlk in na stotine drugih krajih in predmetih. Pravijo recimo, da naj bi najlepši ljudje imeli nekatere obrazne poteze v skladu z Zlatim rezom.
Pri marsikaterih »odkritjih« razmerja gre seveda za psevdoznanost, včasih celo za naključja, vendar tudi prava znanost, recimo matematika, ki stoji za njim, več kot zanimiva in fascinantna. Prvič zato, ker gre pri Zlatem rezu za »najbolj iracionalno število med iracionalnimi števili«. Da spomnimo – iracionalna števila so tista, ki jih ni mogoče zapisati v obliki ulomka. Eno takšnih je recimo Pi, ki je sicer blizu 22/7, ne pa čisto. In zakaj je Zlati rez »najbolj iracionalen«? Ker, za razliko od Pi, ni »blizu« nekemu preprostemu ulomku.
Še bolj pa zadeva postane zanimiva, ko Zlati rez raziskujemo na recimo primeru razporeditve semen v cvetu sončnice. Kako v najbolj racionalno razporediti semena v cvetu, da jih bo kar največ na najmanjšem prostoru? Tako, da se upošteva Zlati rez. Kako? Vse skupaj je razložil matematik Ben Sparks iz univerze v britanskem Bathu, ko je bil pred časom gost YouTubovega kanala Numberphile. Skrivnost je v »postavljanju« semen tako, da vedno ko postavimo neko seme, celoten cvet zavrtimo za določen kot. In kakšen je ta kot? Uganili ste – opraviti ima z Zlatim rezom. V videu, ki je sicer star že šest let, a zato nič manj zanimiv, je zadeva lepo in nazorno razložena, tudi s pomočjo animacij.
Vir: Numberphile
