V možganih obstaja področje, ki ga imenujejo »mreža mirujočega stanja« ali angleško »saliance network«. To področje ima dve zanimivi lastnosti – prva je, da se »zbudi«, ko zaslišimo glasbo, druga pa, da nanj ne vplivajo mentalne bolezni. Eden najbolj znanih primerov je britanski glasbenik Clive Wearing, katerega spomin sega le 30 sekund, kljub temu pa zna odlično igrati klavir, v psihiatrični stroki pa je zabeleženih tudi veliko število primerov katatoničnih bolnikov, ki se ob glasbi, najpogosteje tisti iz njihove mladosti, popolnoma »razbudijo«.
Strokovnjake univerze Utah je zanimalo, ali bi lahko glasba pomagala tudi pri kakšnih drugih težavah. Recimo demenci, kjer se pacienti soočajo z izgubo orientacije in tesnobo. V ta namen so izvedli preizkus na 17 pacientih, ki trpijo za demenco. Naučili so jih uporabljati predvajalnike MP3, preko njih pa so predvajali pesmi, ki so pacientom nekaj pomenile. Test so izvedli tako, da se jim najprej predvajali 20-sekundni navadni posnetek pesmi, nato istega »vzvratno«, med tem pa ves čas izvajali fMRI, s katerim so opazovali možgansko aktivnost. Na koncu so vse skupaj primerjali s posneti, nastalimi v tišini, torej brez glasbe. Ugotovitve so bile res zanimive. Izkazalo se je, da se je pri vseh pacientih možganska aktivnost v več delih možganov (ne le v mreži mirujočega stanja), krepko povečala. Zaznali so precej večjo aktivnost v vizualnem, izvršilnem, cerebelarnem in kortikalnem možganskem področju.
In kaj to pomeni v praksi? Znanstveniki menijo, da bi tovrstna »osebna glasba« lahko bila alternativni način komuniciranja z osebami, ki trpijo za Alzheimerjevo boleznijo. »Pri njih se težave na področju govora in vizualne prepoznave pojavijo relativno zgodaj, glasba, ki jim nekaj pomeni, pa bi lahko pomagala pri aktivaciji teh področjih, posebej pri pacientih, ki izgubljajo stik z okolico,« meni dr. Norman Foster, ki je sodeloval v raziskavi.
Seveda je potrebno rezultate raziskave zaradi majhnega vzorca in enem samem testu vzeti nekoliko z rezervo. A rezultati so dokaj prepričljivi in kar kličejo po tem, da se vse skupaj podrobneje in bolj obsežno razišče. »Nihče ne trdi, da glasba zdravi demenco, vsekakor pa blaži simptome, zvišuje kakovost življenja in znižuje stroške zdravljenja,« pa meni profesor James Anderson, drugi sodelujoči v projektu.
Celotna raziskava je bila objavljena v reviji The Journal of Prevention of Alzheimer's Disease.
Vir: Univerza Utah
