Do ugotovitve so omenjeni znanstveniki prišli povsem slučajno med iskanjem načina kako izboljšati učinek in absorpcijo antipsihotikov. Ena od idej je bila tudi ta, da bi zdravilo dodali glinastim delcem. A v praksi se je pokazalo, da so ti delci, namesto da bi razpadli in pomagali k hitrejši absorpciji zdravila, privlačili in dobesedno vpijali maščobne kapljice. Kar pa je še bolj pomembno – maščobo so v svoji strukturi tudi obdržali med celotnim procesom prebave in ji tako preprečili, da bi se absorbirala v telo. Z delci je preprosto odpotovala skozi prebavni trakt.
Znanstveniki so seveda takoj vedeli, da so naleteli na nekaj zelo zanimivega in zato svoje raziskave preusmerili v smer ugotavljanja ali lahko montmorijonit, ki je sestavina gline, dejansko uporaben kot zdravilo proti debelosti. Teste so izvedli na treh skupinah podgan, ki so jih hranili s hrano, bogato z maščobami. Prvo skupini so k hrani dodali montmorijonit, drugi placebo, tretji pa Orlistat, eno do bolj priljubljenih zdravil proti debelosti. Po dveh tednih so ugotovili, da sta tako montmorijonit kot Orlistat vplivala telesno težo podgan, pri čemer pa se je glina odrezala bolje od zdravila. Razlog za to naj bi bil v tem, da imajo delci montmorijonita zelo veliko površino in lahko zato vsrkajo dokaj veliko količino maščob, Orlistat pa je encimski zaviralec, ki zavre presnovo in absorpcijo le okoli 30 odstotkov zaužitih maščob, hkrati pa povzroča napihnjenost, bolečine v trebuhu, vetrove in drisko, zaradi česar ga veliko ljudi preneha jemati. Glina, poleg tega, da absorbira več maščob, teh stranskih učinkov nima.
Ljudje jedo zemljo že tisoče let. Če je to delal otrok, so naše babice rekle, da to ni nič hudega in da »mu že nekaj manjka«, zdravniki pa ta pojav uvrščajo med motnje prehranjevanja. Bomo sedaj iz »zemlje« dobili tudi zdravilo proti debelosti? Klinična testiranja se bodo menda začela že v kratkem.
Vir: Science Daily
