Ena od logičnih idej je seveda uporaba »lokalnega« materiala, ki pa je več ali manj le prah, imenovan regolit. Znanstveniki Tehniške fakultete norveške univerze Østfold so v povezavi z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) sporočili, da bi bilo mogoče »vesoljski beton« izdelovati s pomočjo – urina vesoljcev. Druga najbolj zastopana spojina urina, takoj za vodo, je urea, ki se že dolgo uporablja v najrazličnejše namene – od sredstev za beljenj zob, mehčanja usnja, izdelavo streliva, gnojil in še česa. Ena od lastnosti uree je, da lahko prekine vodikove vezi in s tem zmanjša viskoznost tekočih materialov. Ko so znanstveniki zmešali vodo, ureo in regolit, so dobili geopolimer, ki je bil uporaben za 3D-tiskanje. Iz njega so nato natisnili »betonske« valje in jih izpostavili vakuumu ter temperaturam, podobnim tistim na mesecu, ki se gibljejo od -250 do +120°C. In menda se je zadeva precej dobro obnesla.
»Zahvaljujoč 1,5 litra »tekočih odpadkov«, kolikor jih vsak dan ustvari vsak lunin prebivalec, bi lahko ta postal obetaven stranski proizvod za raziskovanje vesolja,« so zapisali avtorji projekta…
Študija je bila objavljena v publikaciji Journal of Cleaner Production.
Vir: Smithsonian Magazine, slika European Space Agency, Foster + Partners