Gradbinsko lulanje v vesolju

Vesoljske agencije po svetu se že nekaj časa ukvarjajo z raziskovanjem možnosti naselitve našega Meseca. Ideja je mogoče res dobra, a je grdo draga, saj prevoz vsakega kilograma tovora stane okoli 20.000 €. Zato se znanstveniki trudijo najti alternativne načine gradnje lunarnih objektov, ki bodo seveda predpogoj, da bi na tem našem satelitu lahko kdo bival.

Ena od logičnih idej je seveda uporaba »lokalnega« materiala, ki pa je več ali manj le prah, imenovan regolit. Znanstveniki Tehniške fakultete norveške univerze Østfold so v povezavi z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) sporočili, da bi bilo mogoče »vesoljski beton« izdelovati s pomočjo – urina vesoljcev. Druga najbolj zastopana spojina urina, takoj za vodo, je urea, ki se že dolgo uporablja v najrazličnejše namene – od sredstev za beljenj zob, mehčanja usnja, izdelavo streliva, gnojil in še česa. Ena od lastnosti uree  je, da lahko prekine vodikove vezi in s tem zmanjša viskoznost tekočih materialov. Ko so znanstveniki zmešali vodo, ureo in regolit, so dobili geopolimer, ki je bil uporaben za 3D-tiskanje. Iz njega so nato natisnili »betonske« valje in jih izpostavili vakuumu ter temperaturam, podobnim tistim na mesecu, ki se gibljejo od -250 do +120°C. In menda se je zadeva precej dobro obnesla.

»Zahvaljujoč 1,5 litra »tekočih odpadkov«, kolikor jih vsak dan ustvari vsak lunin prebivalec, bi lahko ta postal obetaven stranski proizvod za raziskovanje vesolja,« so zapisali avtorji projekta…

Študija je bila objavljena v publikaciji Journal of Cleaner Production.

Vir: Smithsonian Magazine, slika European Space Agency, Foster + Partners