Naj nam bo to všeč ali ne, tehnologija je izredno pomemben del naših življenj in pripadniki tako imenovanih generacij Y (rojeni med 1981 in 1994) in Z (rojeni med 1995 in 2009) več ne poznajo življenja brez nje. Preko novih tehnologij koordiniramo svoje urnike in jih po potrebi hitro spreminjamo, v vsakem trenutku lahko pridemo v stik z družinskimi člani in tudi vemo, kje so in še kaj se najde. Nova povezanost je tudi »odprla vrata« med starši in najstniki. Dr. Gene Beresin, otroški psihiater na Massachusetts General Hospital, je dejal, da hitro sporočanje najstnikom daje »optimalno razdaljo« od staršev, kar omogoča komunikacijo, ki se sicer ne bi zgodila.
Vendar pa ni dvoma, da ima tehnologija znotraj družinskega življenja tudi svoje konflikte. Ti so se samo še povečali, ko so se televiziji, igralnim konzolam in računalnikom pridružili dodatni »motilci« v obliki pametnih telefonov, družbenih medijev. V nadaljevanju preberite nekaj o petih glavnih negativnih učinkih sodobnih tehnologij in kako se soočiti z njimi.
1. Šolska uspešnost
Prekomerna izpostavljenost zaslonom zmanjšuje sposobnost koncentracije pri otrocih. Gledanje televizije in igranje videoiger sproščata dopamin, kar ustvarja potrebo po stalni stimulaciji. Ko pa otroci sedijo ob knjigi, brez takšnih dražljajev težje ohranjajo pozornost. Raziskave so pokazale, da pretirano igranje videoiger neposredno zmanjšuje čas, namenjen branju in pisanju, kar vodi v slabše akademske rezultate. Strokovnjaki priporočajo omejevanje uporabe zaslonov ter aktivno vključevanje staršev v učenje otrok.
2. Kakovost skupnega časa
Tehnologija pogosto krade pozornost, ki bi jo morali nameniti družini. Namesto da bi bil družinski obrok priložnost za povezovanje, se pogosto spremeni v dogodek, kjer prevladujejo telefoni in televizija. Otroci se v takem okolju počutijo zapostavljene in celo tekmujejo z napravami za starševsko pozornost. Raziskave so pokazale, da bi številni otroci raje izbrali televizijo kot čas z očetom. Rešitev se skriva v uvedbi pravil, kot je skupno kosilo ali večerja brez naprav.
3. Manj empatična generacija
Otroci, ki večino časa preživijo za zasloni, izgubljajo sposobnost razvijanja socialnih veščin. Pri njih se zmanjšuje tako imenovana »tiha fluentnost«, zmožnost razumevanja neverbalnih signalov, kot so ton glasu, govorica telesa in izrazi obraza. Elektronska sporočila ne prenašajo empatije na enak način kot osebni pogovori. Čeprav spletne interakcije lahko pomagajo introvertiranim otrokom, nikoli ne morejo nadomestiti realnih odnosov. Zato je ključno spodbujati otroke k neposrednim stikom.
4. Zabrisane meje
Tehnologija briše ločnice med domom, šolo in delom. Včasih je bil dom prostor, kjer se je človek umaknil od zunanjega sveta, danes pa so e-poštna sporočila, šolske naloge in delovne zahteve prisotne praktično 24 ur. Otroci tudi doma prejemajo šolska obvestila, odrasli pa pogosto delajo preko mobilnih naprav. To vodi v nenehno povezanost, ki zmanjšuje čas za počitek in sprostitev. Pomembno je postaviti jasne meje uporabe tehnologije ter omejiti delo in družabne interakcije na določen čas.
5. »Notranja« generacija
Otroci danes preživijo bistveno manj časa na prostem kot prejšnje generacije. Izraz »motnja pomanjkanja narave« opisuje njihov odmik od okolja. Namesto igranja v gozdu ali na igrišču otroci prosti čas porabijo za televizijo, računalnik in videoigre. To vodi v slabše fizično zdravje, med drugim tudi v porast debelosti. Starši morajo aktivno spodbujati gibanje na prostem ter skupaj z otroki izvajati aktivnosti, kot so kolesarjenje in sprehodi.
Skupni imenovalec vseh petih področij je vpliv tehnologije, ki ob pretirani rabi povzroča izgubo ravnotežja med digitalnim in resničnim svetom. Ključ rešitve je v zavestnem postavljanju meja in aktivnem vključevanju staršev v življenje otrok, da se ponovno vzpostavi zdrava družinska dinamika. ▪