Kondenzatorji namesto baterij?

Baterija in kondenzator sta si po »filozofiji« dokaj podobna – oba shranjujeta električni naboj, ki ga nato, po potrebi, sproščata v obliki električnega toka. Razlika med njima, povedano zelo preprosto, je v tem, da se kondenzator zelo hitro polni in tudi prazni, baterija pa oboje počne zelo počasi. Ali ne bi bilo lepo, če bi obe ti lastnosti lahko nekako združili in dobili pripravo, ki se hitro polni in po potrebi prazni, pri tem pa nudi še uporabno energetsko gostoto oziroma je sposobna shraniti veliko energije? Ideja seveda ni nova, naporov v tej smeri je bilo že kar nekaj, a nič od tega ni bilo ravno huda uspešno. Do sedaj.

Francosko podjetje NAWA Technologies je razvilo tehnologijo izdelave tako imenovanih utrakondenzatorjev, temelječih na ogljikovih nanocevkah, ki naj bi v kratkem vrgli rokavico litijevim baterijam, ki sedaj dominirajo na trgu. Še letos naj bi namreč začeli s serijsko proizvodnjo kondenzatorjev, ki imajo petkrat višjo energetsko gostoto od konkurence. To je sicer še vedno le četrtina tega, kar nudijo litij-ionske baterije, zaradi 10-20 odstotne izgube energije dnevno pa tudi niso uporabni za dolgoročno shranjevanje energije, je pa na drugi strani res, da se tak kondenzator napolni v manj kot 20 sekundah, da vzdrži več kot milijon napajalnih ciklov in bistveno manj temperaturno odvisen kot baterije.

In kje bodo uporabni takšni kondenzatorji? Bodo res lahko nadomestili baterije? Pravzaprav bodo. V avtomobilih sicer zaenkrat še ne, v ročnem orodju, samovoznih skladiščnih vozilih, napravah IoT in podobnem pa. Če bo neko orodje ali naprava delovala le četrtino »baterijskega« časa je sicer mogoče zoprno, a če se stvar napolni v nekaj sekundah je tak kompromis v mnogih primerih več kot sprejemljiv.

Podjetje NAWA bo ultrakondenzatorje začelo komercialno izdelovati konec leta v tovarni v mestu Aix-en-Provence, njena kapaciteta pa bo okoli 100.000 kondenzatorjev mesečno. Ta trenutek naj bi bil svetovni trg ultrakondenzatorjev vreden okoli 500 milijonov evrov, v naslednjih petih letih pa naj bi zrasel za 400 do 500 odstotkov.