Med letom so znanstveniki merili možganske valove pilotov, raven melatonina in splošno čuječnost, potniki pa so jim pomagali pri ocenjevanju ukrepov proti tako imenovanem jet lagu (časovni utrujenosti oz. utrujenosti zaradi menjave časovnih pasov), pri katerih so spreminjali osvetlitev v kabini, prilagodili obroke in omogočili razgibalne vaje.
Nekaj prednosti in slabosti takšnih letov se je pokazalo že pri tem prvem. Letalo Boeing 787-9 je na pot med New Yorkom in Sidneyem vzletelo tri ure kasneje kot redni let z enim postankom, na cilj pa prispelo nekaj hitreje kar pomeni, da so potniki bili na poti vsaj tri ure manj, kar ni malo. Kar zadeva jet-lag se je za koristno izkazala odločitev, da so luči v potniški kabini ostanejo prižgane prvih šest ur poleta in tako simulirajo stanje v Sidneyu. Se pa je pokazala tudi precej velika težava. Ker je za tako dolg polet potrebno veliko goriva, poraba pa je seveda krepko odvisna od teže tovora, so morali število potnikov iz 280, kolikor jih lahko sprejme omenjeno letalo, zmanjšati na 49. To pa seveda pomeni, da bodo karte za takšne non-stop polete precej dražje od tistih s prestopanjem.
V okviru raziskave bodo novembra izvedli še direkten let iz Londona do Sidneya, decembra pa še enega med New Yorkom in Sidneyem.
Vir: Quantas
Foto: James D Morgan/Qantas
