Novo forenzično orodje za identifikacijo storilcev

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 13. 02. 2025 05:43:00, Kategorija: Trendi

Deluje preko analize bakterijske sestave človekovega genitalnega mikrobioma oziroma »seksóma«...

Novo forenzično orodje za identifikacijo storilcev

Bakterijska sestava našega genitalnega mikrobioma je tako edinstvena kot mi sami in se prenaša med spolnim odnosom, kažejo nove raziskave. Tako kot prstni odtis bi lahko tako imenovani »seksóm« pomagal pri identifikaciji spolnih prestopnikov, tudi v primerih, ko je uporabljen kondom.

Vemo, da je specifična sestava in razmerje mikrobnih skupnosti v našem črevesju edinstveno, podobno kot prstni odtis. Kaj pa mikrobiomi v drugih delih našega telesa? Ali so prav tako unikatni in bi jih lahko uporabili v forenzične namene? Nova študija, ki so jo izvedli avstralski raziskovalci z Univerze Murdoch, Univerze Zahodne Avstralije in Inštituta za otroške raziskave, nakazuje, da je odgovor na vsa ta vprašanja pritrdilen – vsaj ko gre za genitalni mikrobiom, ki so ga raziskovalci poimenovali »seksóm«. »Forenzična znanost temelji na konceptu, da vsak stik pusti sled,« je povedal forenzični znanstvenik Brendan Chapman, predsednik Šole za medicinske, molekularne in forenzične vede na Univerzi Murdoch ter glavni avtor študije. »Do zdaj je bilo le malo raziskav o vaginalnem in penilnem mikrobiomu v forenzičnem kontekstu. Ta raziskava dokazuje, da lahko pri heteroseksualnih parih po spolnem odnosu opazimo mikrobne sledi.«


Spolno nasilje nad ženskami ostaja resen problem javnega zdravja in varnosti. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je približno ena od treh žensk na svetu v življenju doživela fizično in/ali spolno nasilje intimnega partnerja ali druge osebe. Čeprav so spolnemu nasilju lahko izpostavljeni posamezniki vseh spolov, spolnih identitet in spolnih usmeritev, raziskave dosledno kažejo, da so žrtve v največji meri ženske.

Vsakdo, ki je že kdaj gledal kriminalno serijo, ve, da je zbiranje DNK dokazov po spolnem napadu ključni del preiskave. Vendar pa je pridobivanje in ločevanje moške DNK od ženske v teh primerih pogosto zahtevno. Zato so raziskovalci raziskali možnost uporabe genitalnega mikrobioma – seksóma – kot alternativne metode.

Za študijo so raziskovalci pridobili 12 monogamnih heteroseksualnih parov, starih med 20 in 30 let, da bi ugotovili, ali se seksom prenaša med penetrativnim spolnim odnosom, tudi če je uporabljen kondom. Na začetku so vsi udeleženci s tamponom odvzeli vzorce svojega genitalnega mikrobioma kot osnovni vzorec. Z analizo RNA so raziskovalci identificirali prisotne bakterijske vrste in mikrobni podpis vsakega posameznika. Parom so naročili, naj se vzdržijo spolnih odnosov od 2 do 14 dni pred sodelovanjem v študiji. Po spolnem odnosu so ponovno odvzeli vzorce seksoma pri vsakem udeležencu.

Primerjava vzorcev pred in po spolnem odnosu je pokazala občutno spremembo mikrobne raznolikosti pri obeh spolih, čeprav spremembe niso bile pri vseh parih enake. Raziskovalci so ugotovili, da se je pri enem partnerju seksóm pojavil na drugem partnerju, kar nakazuje na prenos edinstvenega bakterijskega podpisa med spolnim odnosom. Opazili so tudi prenos neunikatnih bakterij pri vseh parih.

Ne glede na to, ali so bili moški obrezani, ali so imeli sramne dlake ali ne, ali so v odnos vključevali oralni seks, uporabljali lubrikant ali kondom – noben od teh dejavnikov ni imel statistično pomembnega vpliva na mikrobno raznolikost seksóma. Zanimivo je, da so raziskovalci ugotovili, da je v primerih uporabe kondoma večina prenosa mikrobioma potekala od ženske k moškemu.

»Rezultati nakazujejo možnost testiranja storilca po napadu in kažejo, da obstajajo mikrobni markerji, ki lahko zaznajo spolni stik, tudi če je bil uporabljen kondom,« so zapisali raziskovalci. »Rezultati raziskave kažejo, da bi lahko analiza mikrobioma postala dodaten forenzični pripomoček pri preiskovanju spolnih napadov, kadar moške DNK ni mogoče uporabiti za tradicionalno profiliranje.«

V prihodnje bo raziskava osredotočena na ugotavljanje, kako dolgo seksóm ostane prisoten po spolnem stiku in koliko časa traja, da se genitalni mikrobiom po motnji povrne v prvotno stanje.

Študija je bila objavljena v strokovni publikaciji iScience.

Vir: Scimex, slika je simbolična

preberite še to

Trendi
Nedolžnostna kapsula

Nedolžnostna kapsula

Kapsula, ki lahko dekletom »povrne« nedolžnost

Trendi
Hrast je pametno drevo

Hrast je pametno drevo

Kako hrast »manipulira« z vevericami, da mu te pomagajo pri razmnoževanju.

Trendi
Banana, ki rešuje življenja

Banana, ki rešuje življenja

Znanstveniki so ustvarili banano, ki bi v nekaterih državah lahko rešila težave s podhranjenostjo

Trendi
Silikon ji je rešil življenje

Silikon ji je rešil življenje

Silikonski prsni vsadki so spremenili pot naboja in ženski rešili življenje.

Trendi
Skorbut ponovno med nami

Skorbut ponovno med nami

Te smrtonosne, a zlahka ozdravljive bolezni, je vedno več tudi v razvitem svetu. Razlog? Finančne težave in po...

Trendi
So naši predniki spali zimsko spanje?

So naši predniki spali zimsko spanje?

Študija nakazuje, da so prvi hominini zimo kar – prespali…

Trendi
»Gobice« lahko tudi pomagajo

»Gobice« lahko tudi pomagajo

Občutek strahu je posledica imunskega odziva, ki pa ga lahko ustavijo psihedeliki

Trendi
En prav poseben koren

En prav poseben koren

Korenjenje je inverzna operacija potenciranju. A vsi koreni niso enaki. Obstajajo prav posebni in eden od njih...

Trendi
Umetna inteligenca po policijsko…

Umetna inteligenca po policijsko…

Poročilo policije, ustvarjeno z umetno inteligenco, je trdilo, da se je policist preobrazil v žabo.

Trendi
Donosen posnetek - ognja

Donosen posnetek - ognja

10-urni YouTube video gorečega kamina naj bi ustvarjalcu prinesel več kot 1 milijon dolarjev

Trendi
Bo sojo nadomestil bob?

Bo sojo nadomestil bob?

Soja je sicer do neke mere lahko nadomestek mesa, njena okoljska prijaznost pa je zelo vprašljiva...

Trendi
Mrtvi zobje kmalu stvar preteklosti?

Mrtvi zobje kmalu stvar preteklosti?

Matične celice, pridobljene iz mlečnih zob, bi lahko spodbudile ponovno rast zobnega tkiva.