Otok Santa Bárbara, eden izmed petih vulkanskih otokov v otočju Abrolhos, približno 70 kilometrov od obale Bahie, skriva to nenavadno skrivnost. Nihče z gotovostjo ne ve, kako so koze tja sploh prišle, a strokovnjaki menijo, da so jih prinesli kolonizatorji. Takrat so živali, kot so koze, prašiči in perutnina, služile kot zanesljiv vir hrane, a so jih pogosto pustili za sabo, kadar je kolonizacija spodletela. Zgodovinski zapisi pričajo, da so bile koze na tem otoku prisotne več kot 250 let – kar je osupljivo, saj otok nima znanih naravnih virov pitne vode.
Kljub tej »nevšečnosti« so koze uspevale na suhem in vetrovnem otoku. Njihovo število je naraslo do te mere, da so jih morali preseliti, da bi zaščitili endemične rastline in živali. Prejšnji mesec je Inštitut za biotsko raznovrstnost Chico Mendes (ICMBio), ki upravlja Narodni morski park Abrolhos, izvedel odstranitev zadnjih 27 koz z otoka Santa Bárbara. Odločitev je bila sprejeta, ker so koze ogrožale tamkajšnje ekološko ravnovesje, še posebej sedem vrst morskih ptic, ki gnezdijo na otoku . Živali bodo znanstveniki zdaj preučili, saj jih zanima njihova neverjetna sposobnost preživetja brez vode. »Verjamemo, da so razvile edinstvene sposobnosti za preživetje,« je povedal Erismar Rocha, vodja Narodnega morskega parka Abrolhos. »Če njihove populacije ne bi nadzorovali, bi zavzele celoten otok in se nazadnje samouničile.« Kar je najbolj presenetljivo: v vseh letih opazovanja znanstveniki niso nikoli videli, da bi te koze pile vodo. In tu se poraja ključno vprašanje – kako so sploh preživele več kot dve stoletji?
Trenutno lahko strokovnjaki zgolj ugibajo. Nekateri verjamejo, da so se koze morda prilagodile na pitje morske vode in da se je to vedenje prenašalo skozi generacije. Drugi pa menijo, da jim je pri preživetju pomagala rastlina, imenovana beldroega, ki je bogata z vodo in raste na otoku. A te koze niso zgolj preživele – uspevale so. Raziskovalci so poročali, da je večina rojstev na otoku bila dvojčkov, kar kaže, da so bile živali dobro prehranjene in zdrave.
Z natančnim preučevanjem teh nenavadnih koz želijo brazilski znanstveniki odkriti skrivnost njihove izjemne odpornosti. Upajo, da bodo tako lahko razvili nove pasme, ki bi bile bolje prilagojene suhim območjem in izzivom, ki jih prinaša podnebne spremembe – predvsem v sušnih regijah severovzhodne Brazilije.
Vir: Oddity Central
