Prototip naprave so izdelali znanstveniki na Univerzi Stanford. Sestavljata ga dve plasti - na vrhu je 100 mikronov debel polimerni film, na katerega so nameščene elektronske komponente, na spodnji strani pa »gumijast, koži podoben« hidrogel, ki je v stiku z rano. Biosenzorji v obližu neprekinjeno spremljajo električno impedanco in temperaturo rane. To pa zato, ker so pretekle raziskave pokazale, da se v primeru, ko se vnetje umirja in rana celi, impedanca povečuje, temperatura pa pada. Če ti kazalniki kažejo, da se rana težko celi, se v obližu sproži električni stimulator, ki v spodaj ležeče tkivo pošlje šibek električni tok. Takšna stimulacija naj bi pospešila migracijo keratinocitov (kožnih celic) na mesto rane in s tem pospešila zapiranje tkiva in zmanjšala možnost okužbe.
Obliž med opravljanjem svojega dela preko vgrajene radijske antene brezžično komunicira s seznanjenim pametnim telefonom. Oskrbovalec, ki uporablja ta telefon, lahko preko aplikacije preveri stanje rane, brez da bi za to moral odstraniti in ponovno nameščati obliž, kar dodatno zmanjšuje možnost okužbe. Ko je treba obliž sneti, se le segreje na 40°C da se hidrogel neškodljivo odlepi od površine rane. S testi na miših je bilo ugotovljeno, da je uporaba priprave skrajšala čas celjenja za približno 25%, obnavljanje kože pa za približno 50%.
Znanstveniki poudarjajo, da bo morda trajalo še nekaj časa, preden se bo obliž lahko uporabljal pri ljudeh, saj ga je treba še povečati do velikosti, primerne za človeško uporabo, poleg tega pa je treba zmanjšati proizvodne stroške. V načrtu je tudi dodajanje senzorjev za merjenje pH, metabolitov in biomarkerjev, s čemer bi dobili še dodatne informacije o stanju rane, izboljšali razumevanje načina celjenja in dobili možnost morebitnega dodatnega ukrepanja.
Študija je bila objavljena v publikaciji Nature Biotechnology.
Vir: Stanford University preko EurekAlert
