Pravzaprav je nenavadno, da skoraj bolje poznamo naše osončje kot naš planet. Dogajanje na površju in v zraku še nekako obvladamo, o tem, kako je videti morsko dno pa pravzaprav nimamo pojma. Do leta 2017 smo namreč raziskali le 6 odstotkov dna, kar je izredno malo. Še največ se je s kartiranjem morskega dna ukvarja neprofitna organizacija GEBCO (General Bathymetric Chart of the Oceans), ki deluje pod okriljem Mednarodne hidrografske organizacije (IHO) in Medvladne oceanografske komisije pri organizaciji UNESCO, a seveda nima ne dovolj denarja ne dovolj osebja, da bi vse lahko naredila sama. Zato se jim je leta 2017 pridružil Nippon Foundation in skupaj so zagnali projekt Seabed 2030, katerega cilj je kartirati celotno oceansko dno do lezta 2030. Projekt kaže prve otipljive rezultate, ki so jih objavili to nedeljo, 20. junija, na svetovni dan hidrografije in s ponosom povedali, da so uspeli kartirati že 19 odstotkov oceanskega dna.
Glede na to, da GEBCO obstaja že od leta 1903, se skok s 6 na 19 odstotkov v vsega treh letih zdi velik in tudi je, a pred projektom je še dolga pot, saj mora pokriti še preostalih 89 odstotkov. Projekt ima zaenkrat 133 partnerjev, sodelavcev in podpornikov, ki vsak po svoji moči prispeva k projektu, glede na hitre okoljske spremembe, ki smo jim priča, pa organizatorji skušajo pritegniti tudi nove.
In zakaj je oceansko dno tako pomembno? Poznavanje oblika dna in dogajanje na njem je izredno pomembno za razumevanje ključnih procesov, ki se odvijajo na Zemlji, saj vpliva na gibanje morskih tokov, vremensko dogajanje, plimovanje, gibanje valov ob tsunamijih, premike usedlin in še kaj.
Vir: Seabed 2030
