Mednarodna skupina raziskovalcev je skupaj z nizozemskimi zračnimi silami razvila robotskega sokola, imenovanega RobotFalcon, namenjenega odganjanju jat ptic na letališčih s ciljem preprečevanja trka med letali in pticami ter s tem povečati varnost med vzletanjem in pristajanjem. V primerjavi z običajnimi brezpilotnimi letalniki, ki se uporabljajo v ta namen, se tak daljinsko sokol bolje obnese, pomembno pa je tudi, da se ptice nanj ne navadijo.
V znanstveni študiji »Odvračanje ptic z umetnim plenilcem RobotFalcon«, objavljeni v reviji Journal of the Royal Society Interface je razvidno, da je robotski sokol pravzaprav tudi dron, le da je »maskiran« v sokola selca. Izdelan je iz steklenih vlaken in epoksidne smole, razpon kril ima 70 cm in tehta 250 g. Poganjata ga dva električna motorja, za razliko od podobnega projekta Robird iz leta 2016, pa mu krila ne mahajo, s čemer so dosegli večjo stabilnost leta. RobotFalcon ne leti avtonomno, saj ga izmenično upravljata dva pilota, ki preko vgrajene sprednje kamere dogajanje spremljata tudi s perspektive sokola.
Znanstvena ekipa je robotskega sokola testirala na poljih v Workumu na Nizozemskem. Z umetno ptico so 34 dni strašili ptice, ki so počivale na tleh, za primerjavo pa so uporabili kvadrokopter DJI Mavic Pro, zaporedje uporabe enega ali drugega pa je bilo izbirano naključno. Plašenje je veljalo za uspešno, ko je bil roj pregnan z vidnega polja oziroma na razdaljo približno enega kilometra. Obe pripravi sta leteli na različnih višinah, ki jih je spremljal GPS, da bi ugotovili, katere višine so najbolj primerne za lov.
Med celotnim postopkom plašenja so znanstveniki spremljali vedenje ptic, beležili pa tudi količino pretečenega časa do vrnitve ptic na testno območje. RobotFalcon je v petih minutah uspešno prestrašil vse jate ptic, v 50 odstotkih poletov pa so bila polja prosta ptic že v 70 sekundah. Dron je imel slabše rezultate, saj je po petih minutah bilo brez ptic le 80 odstotkov polj, po 100 sekundah pa polovica polj. Robotski sokol je pokazal boljše rezultate tudi pri posameznih vrstah ptic. Hitreje kot dron je odganjal krokarje in galebe, škorce pa sta oba odganjala približno enako pogosto. Pri RoboFalconu so bili tudi veliko bolj izraziti vzorci letenja jat ptic, zlasti ko se jim je bližal z višine, kar je naravni vzorec lova sokola selca. Znanstveniki so tudi ugotovili, da je lažni sokol lahko več tednov odganjal iste jate ptic in da v nasprotju z dronom ni prišlo do učinka navajenosti.
Poleg tega je znanstvena ekipa primerjala uspeh robotskega sokola z metodami predvajanja klicev ptic na pomoč in uporabe pirotehničnih sredstev za njihovo odganjanje. Oboje so več let vadili in dokumentirali v letalski bazi Leeuwarden. Tudi v primerjavi s temi metodami je bil umetni sokol pri vseh vrstah ptic dosledno učinkovitejši tako pri hitrosti odganjanja kot tudi pri času odvračanja.
Kaj pa slabosti? Raziskovalna skupina je ugotovila, da RobotFalcon ni primeren za plašenje večjih ptic, kot so gosi ali čaplje, določena slabost pa je tudi ta, da za upravljanje potrebuje usposobljene pilote. Poleg tega je zaradi omejene avtonomije baterije mogoče leteti le 15 minut. Da bi odpravili omejitve, raziskovalci razmišljajo o uporabi večje robotske ptice plenilke v obliki orla, ki bi lahko odvračala tudi večje ptice, vanjo pa bi bilo mogoče shraniti tudi večjo baterijo.
Študija je bila objavljena v publikaciji Journal of the Royal Society Interface.
Vir: The Royal society publishing
