Velika težava za letališča, pa naj gre za civilna ali vojaška, je prisotnost ptic in drugih divjih živali. Ptiči so največja nevarnost zaradi škode, ki jo povzročijo, ko jih motorji posrkajo vase, trčijo v vetrobranska stekla ali udarijo v kontrolne površine. Težava je tako resna, da je ameriška civilna letalska uprava, nekoč izdelala top, ki je s pomočjo stisnjenega zraka izstreljeval trupla ptic v letalske konstrukcije, da bi simulirali trke z njimi.
Poleg ptic lahko vzletno-pristajalne steze zaidejo tudi druge divje živali, kot so zajci in jeleni in med iskanjem hrane, kopanjem rovov, gnezdenjem ali opravljanjem potrebe poškodujejo opremo. Da bi to preprečili, so upravljavci letališč uporabili vse mogoče ukrepe, vključno z zračnimi droni, jastrebi, sokoli, psi, lučmi in celo plinskimi topovi, ki naj bi prestrašili te živali. A se nobena od rešitev ni v celotni obnesla. Zdaj ERDC sodeluje z biologoma za divje živali dr. Stephenom Hammondom in dr. Jacobom Jungom ter z Nacionalnim raziskovalnim centrom za divje živali ameriškega ministrstva za kmetijstvo (USDA NWRC). Njihov cilj je razviti robotske kojote, ki bi pomagali pri tej nalogi. Zakaj ravno kojoti? Ker so izredno uspešni plenilci in se jim morebitni plen na široko umika, če noče postati kosilo.
Kot rezultat petih let razvoja so Coyote Rovers, kot se uradno imenujejo, najprej nastali kot štirinožni robot Spot podjetja Boston Dynamics, a se je izkazalo, da so prepočasni, da bi zastrašili lokalne živali, zato so jih nadomestili s štirikolesnimi motornimi vozili Traxxas X-Maxx, ki lahko dosežejo hitrost dobrih 30 km/h, na katera so nasadili lutke kojotov, da je vse skupaj videti dovolj avtentično. Tak robot stane okoli 3.000 ameriških dolarjev, kar je za tovrstno rešitev zelo poceni.
Robotski kojoti so bili preizkušeni na več vojaških letališčih, vključno z mornariško letalsko bazo Pensacola na Floridi, ki je znana kot dom akrobatske skupine Blue Angels, v Fort Campbellu v Tennesseeju in mornariški letalski bazi Whiting Field na Floridi. Prototipi se morda zdijo kot preprosti daljinsko vodeni avtomobili s pasjimi dodatki, toda končni cilj je, da bodo delovali samostojno in se gibali po programiranih poteh in območjih prepovedi gibanja, prilagajali razgibanemu terenu, imeli možnost samodejnega polnjenja ter sposobnost prepoznavanja določenih vrst ptic ali živali in prilagajanja ustrezne taktike odvračanja.
Vir: LinkedIn
