S paradižnikom do vitamina D

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: pred 10 urami, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so paradižnik »pripravili do tega«, da ponuja več vitamina D kot jajca, tunina in podobni viri…

S paradižnikom do vitamina D
Ena od težav, ki jih prinaša spodoben način življenja je tudi pomanjkanje vitamina D. Ta pomaga telesu absorbirati in zadržati kalcij in fosfor, zato je še posebej pomemben za dobro zdravje kosti in krepitev imunskega sistema. Težava pa je v tem, da ga je v zadostnih količinah zelo težko pridobiti samo s hrano, saj se večina vitamina tvori v koži kot odziv na UV-svetlobo sonca. Žal pa je »sodoben« način življenja tak, da smo vse manj zunaj, zato ga mnogi ljudje ne dobijo dovolj. Po ocenah za pomanjkanjem vitamina D trpi približno milijarda ljudi na svetu, kar pa med drugim povečuje tveganje za bolezni srca, nekatere vrste raka, avtoimunske bolezni ter šibkejše kosti in mišice. Kako torej dobiti več vitamina D? So tablete edina možnost? Ne.

Raziskovalci britanskega centra John Innes so v novi študiji poskušali z genskim inženiringom paradižnika zagotoviti nov vir vitamina D. Znano je, da paradižnik že naravno vsebujejo predhodnika vitamina D, znanega kot 7-DHC, a v zelo majhnih količinah in to le v listih, ki pa jih običajno ne uživamo. Da bi to spremenili, so raziskovalci s sistemom za urejanje genov CRISPR-Cas9 izklopili poseben encim v genomu paradižnika, ki običajno pretvarja 7-DHC v druge molekule. Brez tega encima se 7-DHC v mesu, lupini in listih paradižnika kopiči v veliko večjih količinah, blokada tega encima pa ne vpliva na rast, razvoj ali pridelek paradižnika. Pri vsem skupaj je zanimivo tudi to, da se količina vitamina D, pri takšnem paradižniku, podobno kot pri človeški koži, poveča z izpostavljenostjo sončnim žarkom, točneje žarkom UVB. Raven vitamina D v takšnem paradižniku je takšna, da ga en sam povprečno velik sadež vsebuje toliko kot dve jajci ali 28 g tunine, s sušenjem na soncu pa jo je mogoče še povečati.

Zgodba pa se tu ne konča. Poleg sadežev takšnega paradižnika so za pridobivanje vitamina D uporabni tudi njegovi zeleni deli, iz katerih je, namesto da bi jih zavrgli, mogoče izdelati prehranska dopolnila. In ker imajo podobne biokemične lastnosti tudi nekatere druge rastline, recimo jajčevci in  krompir, bo s tehnologijo CRISPR najverjetneje tudi njih mogoče »usposobiti« do te mere, da bodo sadeži in zeleni deli nudili bistveno več vitamina D kot zdaj.

In kaj je CRISPR? Je kratica za Clustered regularly interspaced short palindromic repeats, ki zveni zelo zapleteno, v bistvu pa gre za dokaj razumljivo metodo spremembe genskega zapisa. Ta namreč omogoča da znanstveniki v milijardah »črk«, ki sestavljajo genski zapis nekega organizma, posamezne »črke« zamenjajo ali pa nek segment odstranijo, nekako podobno kot mi urejamo besedilo v urejevalniku. Seveda tu takoj naletimo na vprašanje gensko spremenjenih organizmov (GMO). EU se že dolgo izogiba konkretnemu odgovoru na vprašanje ali CRISPR, ki je znan od leta 2012, sodi med metode GMO ali ne. In ker je EU tiho, se je najprej švedski Odbor za kmetijstvo, nato pa še nekateri odločili, da bo zakon o prepovedi gojenja GMO interpretiral sam. Odločili so, da če se iz verige DNK nek del le odstrani in se ne nadomešča s »tujim DNK«, ne gre za gensko spremembo (GMO oz. GSO). S to odločitvijo so dali zeleno luč za gojenje tovrstnih rastlin brez posebnih dovoljenj.

Študija je bila objavljena v reviji Nature Plants.

Vir: John Innes Centre, slika je simbolična

preberite še to

Trendi
Delovna etika po japonsko

Delovna etika po japonsko

Skupina vodilnih delavcev javnega podejtja na Japonskem se je javno opravičila, ker je njihov podrejeni odhaja...

Trendi
Je antimaterija ključ do rešitve največjih skrivnosti vesolja?

Je antimaterija ključ do rešitve največjih skrivnosti vesolja?

Dve novi študiji poudarjata skrivnostno naravo antimaterije in razkrivata njeno potencialno vlogo...

Trendi
Samsung dom z vizijo umetne inteligence

Samsung dom z vizijo umetne inteligence

Promocijska vsebina
V catering Labu ...

Trendi
Evolucijski simulator

Evolucijski simulator

Računalniška simulacija, ki lepo in nazorno prikazuje »filozofijo« evolucije. Če je do seda...

Trendi
S paradižnikom do vitamina D

S paradižnikom do vitamina D

Znanstveniki so paradižnik »pripravili do tega«, da ponuja več vitamina D kot jajca, tunina in pod...

Trendi
Voda v plastenki? Raje ne...

Voda v plastenki? Raje ne...

Voda v plastenkah je kar 3500-krat bolj škodljiva okolju kot tista iz pipe, kaže najnovejša razi...

Trendi
Sposobnost nadzora ognja sega vsaj milijon let v preteklost

Sposobnost nadzora ognja sega vsaj milijon let v preteklost

Ljudje ledene dobe so bili mojstri v obvladovanju ognja

Trendi
Bi ohranili čiste spodnjice...

Bi ohranili čiste spodnjice...

Si lahko zamislite, da hodite po steklenem mostovžu 1180 metrov visoko in vam začne steklo pod nogami pokati?

Trendi
Varen skok iz vozila? Fizika je jasna…

Varen skok iz vozila? Fizika je jasna…

Je mogoče iz premikajočega se vozila skočiti brez posledic? Je.

Trendi
Bo rak delal samomor?

Bo rak delal samomor?

Znanstveniki menijo, da so našli način, kako v naših genih vključiti prastaro »stikalo&laq...

Trendi
Najlepša enačba na svetu

Najlepša enačba na svetu

Verjeli ali ne, obstaja enačba, ki je bila »izvoljena« za najlepšo na svetu. Imenuje se Eul...

Trendi
Začetek gradnje največjega baterijskega hranilnika električne energije

Začetek gradnje največjega baterijskega hranilnika električne energije

V Švici nastaja izjemno tehnološko središče, ki bo med drugim gostilo največji baterijski...