Ker digitalizacija v lanskem volilnem letu praktično ni bila omenjena in ni bila tema predvolilnih kampanj in soočenj, v volilnih programih strank je deležna, če sploh, le površne obravnave, je Forum po ustanovni seji državnega zbora vsem poslancem in političnim strankam poslali mnenje Digitalna Slovenija s predlogi ukrepov, ki bi jim lahko bili v pomoč pri naslavljanju izzivov digitalne družbe. V mnenju oziroma predlogu so se zavzeli za suvereno digitalno politiko države in za boljše upravljanje ter organizacijo področja digitalne družbe v vladi. Predsednika vlade Marjana Šarca in ministra Rudija Medveda so pozvali k odgovornejši politiki na področju digitalne družbe in k ustreznejši umestitvi področja v vladi — izven Ministrstva za javno upravo in ločeno od digitalizacije javne uprave (npr. v vladnem uradu). Po enem letu sta k celovitejšemu naslavljanju izzivov digitalizacije pristopili opozicijski stranki SDS in NSi, katerih predlogi za digitalno preobrazbo so sicer dobrodošli za oživitev razprave o izzivih digitalne družbe, vsebinsko pa… dokaj naivni. Odziv Foruma za digitalno družbo povzemamo v celoti.
Odziv na pobudo za razpravo o digitalnem preboju Slovenije, 26. september 2019
V Forumu za digitalno družbo pozorno in z velikim zanimanjem spremljamo pobude slovenskih političnih strank na področju digitalne družbe, ocenjujemo njihovo utemeljenost in pomembnost, ki jo s tem izkazujejo področju. V mesecu septembru (2109) sta dve opozicijski stranki predstavili svoj pogled na digitalno preobrazbo države. Najprej Slovenska demokratska stranka 9. septembra z resolucijo o digitalni preobrazbi in nato Nova Slovenija 14. septembra s predlogom za digitalni preboj. Na oba predloga v javnosti doslej ni bilo vsebinskih odzivov. Ker pa je predsednik republike Borut Pahor izrazil naklonjenost vključitvi politike — predstavnikov vlade, državnega zbora in strank — v razpravo o digitalnem preboju države, podajamo kratek odziv na vsebino predlogov SDS in NSi.Digitalizacija v predvolilnem obdobju ni bila posebej izpostavljena
Digitalizacija v volilnem letu 2018 (žal) ni bila tema predvolilnih kampanj in soočenj. V volilnih programih strank je bila deležna, če sploh, le površne obravnave. Zaradi tega smo po ustanovni seji državnega zbora vsem poslancem in političnim strankam poslali mnenje Digitalna Slovenija s predlogi ukrepov, ki bi jim lahko bili v pomoč pri naslavljanju izzivov digitalne družbe.
Zavzeli smo se za suvereno digitalno politiko države in za boljše upravljanje ter organizacijo področja digitalne družbe v vladi. Predsednika vlade Marjana Šarca in ministra Rudija Medveda smo pozvali k odgovornejši politiki na področju digitalne družbe in k ustreznejši umestitvi področja v vladi — izven Ministrstva za javno upravo in ločeno od digitalizacije javne uprave (npr. v vladnem uradu).
Na naše mnenje in predloge so se vsebinsko odzvali le v poslanski skupini SDS. Po enem letu sta k celovitejšemu naslavljanju izzivov digitalizacije pristopili opozocijski stranki SDS in NSi. Njuni predlogi za digitalno preobrazbo (SDS) oz. preboj (NSi) so dobrodošli za oživitev razprave o izzivih digitalne družbe, a se med seboj bistveno razlikujejo. SDS je v središče postavila tehnologijo veriženja podatkovnih blokov in se pri snovanju predlogov naslonila na podjetniško skupino, ki to tehnologijo že dlje časa promovira. Predlogi NSi so širši, izhajajo iz strankinega liberalnega volilnega programa in temeljijo na premisi četrte industrijske revolucije.
Navkljub bistvenim vsebinskim razlikam se obe stranki zavzemata za specializirano ministrstvo za digitalizacijo. NSi dopušča tudi možnost vladnega urada. Na prvi pogled se zdi, da SDS in NSi sledita osnovnim usmeritvam Foruma. Podrobnejše branje pa razkrije, da predlog NSi od teh usmeritev bistveno odstopa, saj naj bi ministrstvo po mnenju NSi »za celotni javni sektor koordiniralo nakupe tehnologije in aplikacij ter tako skrbelo za medsebojno kompatibilnost sistemov.«
V naših mnenjih smo večkrat pojasnili, zakaj so pristojnosti ministrstva, ki jih predlagajo v NSi, nezdružljive in zato neprimerne. Nazadnje v odzivu na organizacijske spremembe na Ministrstvu za javno upravo.
Škodljiva tehnološka naivnost
V mnenju Digitalna Slovenija smo opozorili na tehnološko naivno vladno politiko, ki podlega modnim trendom, tehnološkemu determinizmu in premisi četrte tehnološke revolucije. Te vplive je zaznati tudi v predlogih obeh opozicijskih strank.
Apologeti četrte industrijske revolucije od druge polovice 18. stoletja do danes prepoznavajo štiri »revolucije«, ki jih povezujejo z določenimi tehnologijami: prvo s parnim strojem, železnico in uvajanjem mehanizacije, drugo z elektrifikacijo in uvajanjem masovne proizvodnje, tretjo z računalniki in avtomatizacijo proizvodnje ter četrto s kibernetsko-fizičnimi sistemi, ki temeljijo na povezovanju fizičnega, biološkega in digitalnega sveta.
Prepričanje, da so tehnologije primarna avtonomna sila, ki revolucionira družbo in svet, in da smo stopili v dobo četrte industrijske revolucije, je problematično. Ne bomo se spuščali v zgodovinske, geografske, sociološke, filozofske in antropološke vidike medsebojnega vpliva tehnologije in družbe. Vsekakor pa pojem četrte industrijske revolucije predstavlja pogled elit, ki vodijo tehnološki razvoj in prihodnost želijo oblikovati po svoji meri. Širijo ga globalne korporacije in nekatere mednarodne organizacije, ki skozi prizmo poenostavljene interpretacije sveta razlagajo, da je globalne probleme mogoče reševati s širjenjem tehnologije.
Tem prepričanjem žal podlegajo tudi politične stranke, ki digitalne družbe ne razumejo primarno kot priložnosti za dobrobit družbe in vseh prebivalcev Slovenije. Ne zavedajo se, da z nekritičnim podrejanjem tehnološkemu determinizmu pristajajo na korporatokracijo, multinacionalne monopole in digitalni neokolonializem, ki globalni tehnološki eliti omogoča nepredstavljivo koncentracijo ekonomske moči.
Politične stranke pozivamo, da podprejo prizadevanja Foruma in širšega kroga deležnikov, ki digitalno družbo razumejo predvsem kot priložnost za dobrobit družbe, lokalnega gospodarstva in vseh prebivalcev Slovenije.
Tehnologije povečujejo družbene neenakosti
Zmotno je prepričanje, da omogočanje dostopa do tehnologij odpravlja družbene neenakosti in premošča digitalni razkorak. Podatki namreč kažejo, da se s širjenjem digitalnih tehnologij neenakosti pri dostopu do tehnologij in njihovi uporabi lahko celo povečujejo. S tem se povečujejo tudi razlike v koristih, ki jih tehnologije prinašajo. Družbenih neenakosti pa ni mogoče zmanjševati s pristopi, ki se nekritično osredotočajo na uvajanje tehnologije.
Zavedati se je treba, da digitalne tehnologije same po sebi ne prinašajo družbenih sprememb. Njihova širitev je prinesla še večje družbene in gospodarske razlike in je ekonomsko moč bolj kot kadarkoli doslej skoncentrirala v rokah svetovne tehnološke elite. Če želimo resnične spremembe, se moramo osredotočiti na vključujoč razvoj, ki bo v ospredje postavil državljane, uporabnike in skupine, ki so na obrobju, izločene iz digitalne družbe, ter jih opolnomočil.
Za uspešen digitalni razvoj in odpravljanje neenakosti potrebujemo vključujočo digitalno politiko, ki ne bo temeljila na spodbujanju uporabe digitalnih tehnologij in inovacij za gospodarski razvoj, ampak se bo osredotočila na priložnosti za družbo, uporabnike in vse prebivalce ter ustrezno naslovila nevarnosti digitalnih tehnologij. Gospodarski razvoj je treba prepustiti zasebnemu sektorju, država pa naj ustvari pogoje in okolje, spodbudno za razvoj digitalnega gospodarstva.
Potrebujemo vključujočo politiko in večdeležniški dialog
Vključujoč razvoj je bil vodilo Foruma za digitalno družbo pri pripravi mnenja Digitalna Slovenija. Veseli nas, da sta tudi SDS in NSi sledili nekaterim našim usmeritvam. Njun prispevek je dobrodošel za oživitev razprave o izzivih digitalne družbe. Posebej pozdravljamo poziv NSi k oblikovanju nacionalnega konsenza o modernizaciji in digitalizaciji Slovenije. Odsotnost širše politične razprave in konsenza je zaznati že pri prioritetah slovenskega predsedovanja EU, saj mora celo SDS prek resolucije predlagati temo za predsedovanje.
Ob tem opozarjamo na preveliko tehnološko naivnost in navdušenje političnih strank nad digitalno tehnologijo. Premalo poudarjajo dobrobit celotne družbe in vseh prebivalcev Slovenije in ne izpostavljajo pasti »pametnih« tehnologij, ki vodijo v družbo nadzora in ki osebne podatke koncentrirajo v rokah globalnih digitalnih velikanov.
Otresti se moramo prebojne in revolucionarne frazeologije, značilne za diskurz inženirsko-akademskih in gospodarskih krogov, ki jih je politika doslej nekritično sprejemala. Takšna frazeologija je izjemno škodljiva, saj prikriva dejanske interese in negativne učinke digitalnih tehnologij. Kot smo izpostavili v mnenju Digitalna Slovenija, je treba v ospredje postaviti vključujoče pristope in politiko oblikovati v večdeležniškem dialogu.
Predsednika republike Boruta Pahorja pozivamo, da morebitni posvet o politiki digitalne družbe zasnuje na premisi vključujoče družbe, ki bo v ospredje postavila državljane, zlasti izključene, in povabi širši krog deležnikov, ki bodo osvetlili ključne izzive države na tem področju.
