Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 08. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Včasih nam pa rata tudi kaj rešiti

Včasih nam pa rata tudi kaj rešiti

Tu in tam pa znamo tudi kakšno živalsko vrste rešiti pred izumrtjem…

Trendi
Konkurenca Pokémonu?

Konkurenca Pokémonu?

Palworld: Palfarm močno spominja na Animal Crossing. In Nintendo je spet jezen...

Trendi
Kaj pomeni koda Matrice

Kaj pomeni koda Matrice

Se spomnite tistega »digitalnega dežja« iz Matrice, kjer po črnem zaslonu polzijo čudne črke? Te d...

Trendi
Kdo so največji mesojedci?

Kdo so največji mesojedci?

Slovenci smo na lestvici nižje, kot bi človek pričakoval…

Trendi
Nikar tako…

Nikar tako…

Če boste kupovali novoletno jelko, dobro razmislite, kako jo boste prepeljali domov.

Trendi
Genialna ideja šifriranja

Genialna ideja šifriranja

Nekatere računalniške pisave se med seboj komaj opazno razlikujejo. Je to njihovo podobnost m...

Trendi
Najmanjši programirljiv avtonomni robot

Najmanjši programirljiv avtonomni robot

In stane menda le en ameriški cent…

Trendi
Je 2201 edina izjema?

Je 2201 edina izjema?

Palindromi obstajajo tudi med števili. In eden od njih ima prav posebno lastnost...

Trendi
Se je odtalil ali ne?

Se je odtalil ali ne?

Dober nasvet za tiste, ki veliko potujete in hočete imeti dogajanje v zamrzovalniku pod nadzorom.

Trendi
Je imel čas svoj začetek?

Je imel čas svoj začetek?

Kaj je bilo pred Velikim pokom?

Trendi
Kako se znebiti akviziterjev

Kako se znebiti akviziterjev

Vas pogosto kličejo po telefonu in ponujajo najrazličnejše izdelke in storitve?

Trendi
Ko bi le imeli šest prstov…

Ko bi le imeli šest prstov…

Če bi jih, bi uporabljali dvanajstiški številski sistem in življenje bi bilo precej lažje...