Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 08. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Najhitrejše dvigalo na svetu

Najhitrejše dvigalo na svetu

Nebotičnik Guangzhou CTF Financial Centre v mestu Guangzhou na Kitajskem gosti najhitrejše dvigalo na s...

Trendi
»Houston, imamo težavo... Zobno težavo…«

»Houston, imamo težavo... Zobno težavo…«

Nekatere inovativne ideje puljenja mlečnih zob pač ne delujejo. Recimo tale raketna….

Trendi
Korenček in ohrovt

Korenček in ohrovt

Otroci že v maternici vedo, kaj jim je všeč in kaj ne…

Trendi
Ljudje nismo tako originalni

Ljudje nismo tako originalni

Le 7 % človekovega genoma je lastnega le človeku. Vse ostalo si delimo z neandertalci in drugimi predniki.

Trendi
Krvave zanimivosti

Krvave zanimivosti

Nekaj zabavnih in resnih zanimivosti o naši krvi.

Trendi
Razrešen misterij Loch Nessa?

Razrešen misterij Loch Nessa?

Enoletna študija je pokazala, da je Nessie najverjetneje - velika jegulja.

Trendi
»Ponarejeni« policisti so prav tako učinkoviti

»Ponarejeni« policisti so prav tako učinkoviti

Južna Koreja za preprečevanje kriminala uvaja hologramske policiste v naravni velikosti.

Trendi
Preiskave proti X

Preiskave proti X

Kaj želi francosko pravosodje doseči z vabilom Elonu Musku na »prostovoljno zaslišanje«?

Trendi
Otrok po izbiri

Otrok po izbiri

Izberite najboljši zarodek in imejte zdravega in pametnega otroka?

Trendi
Življenje s Tourettom

Življenje s Tourettom

Iz prve roke o žalostnih in zabavnih posledicah zoprne motnje…

Trendi
So spomini shranjeni v mikroskopskih predalčkih?

So spomini shranjeni v mikroskopskih predalčkih?

Fascinantne nove ugotovitve kažejo, da bi se spomini lahko shranjevali v skupkih »možganskih zvezdic&laq...

Trendi
Ne, nista pravi

Ne, nista pravi

Z umetno inteligenco ustvarjeni zraščeni dvojčici Valeria in Camila osvajata internet