Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 08. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Geotermalna baterija

Geotermalna baterija

Zakaj pa ne bi kot vir energije uporabili kar toplote zemlje? Saj jo, vendar...

Trendi
Mit, ki noče umreti

Mit, ki noče umreti

Ste že kdaj slišali, da menda uporabljamo le 10 odstotkov svojih možganov? No, to ni res…

Trendi
Rastlinsko »vstajenje«

Rastlinsko »vstajenje«

V dobrih treh urah iz posušene kepe v zeleno rastlino.

Trendi
Zakaj ZDA ne uporabljajo metričnega sistema? So krivi pirati?

Zakaj ZDA ne uporabljajo metričnega sistema? So krivi pirati?

Da so ZDA ena od le treh držav, ki še ni uvedla metričnega sistema, vemo že dolgo. Toda zakaj je tako? ...

Trendi
Matematika, ki bi jo morali poznati vsi pešci

Matematika, ki bi jo morali poznati vsi pešci

Si se kdaj vprašal, zakaj je včasih preprosto hoditi od točke A do točke B, spet drugič pa te skoraj sp...

Trendi
Tole je pa skoraj malo preveč!

Tole je pa skoraj malo preveč!

Včasih gredo praktične šale čez rob. In tale je ena od njih... Kje se to dobi? Mi bi to imeli!

Trendi
Draga »mačja radovednost«

Draga »mačja radovednost«

Francozinja je bila šokirana, ko je od sodišča dobila kazen 1.250 €, ker je njen hiš...

Trendi
Kako je razmišljal Einstein

Kako je razmišljal Einstein

Preprosta razlaga Einsteinove posebne in splošne teorije relativnosti.

Trendi
Kartirano skoraj 300.000 kilometrov rimskih cest

Kartirano skoraj 300.000 kilometrov rimskih cest

Cestno omrežje antičnega Rima se preučuje že stoletja, vendar je kljub temu še vedno nezadostno kartira...

Trendi
4 stvari, ki jih ne smete pozabiti spakirati za novoletni dopust
Trendi
Vsa čustva v 23 sekundah…

Vsa čustva v 23 sekundah…

… ali kako je 15-letno dekle gledalo porod od blizu.

Trendi
Trikrat letno namesto vsak dan

Trikrat letno namesto vsak dan

Bolnikom z diabetesom bo mogoče lahko kmalu malce odleglo…