Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 08. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Je bilo na Marsu nekoč življenje?

Je bilo na Marsu nekoč življenje?

Pred letom dni je NASA sporočila, da je njen rover Curiosity na Marsu odkril dolge molekule organskih spojin. ...

Trendi
Divjih 400 let Evrope

Divjih 400 let Evrope

Zanimiva animacija spreminjanja števila prebivalcev v Evropi od leta 1600 do danes...

Trendi
»Grdo pa ne boste govorili!«

»Grdo pa ne boste govorili!«

Filter nespodobnih besed je na paleontološki konferenci prepovedal besedo »kost«.

Trendi
Umetna inteligenca uničuje medije

Umetna inteligenca uničuje medije

Medijski regulatorji opozarjajo na povzetke, ustvarjene z umetno inteligenco

Trendi
Z UV-žarki nad umazane plenice

Z UV-žarki nad umazane plenice

Bo mogoče umazane plenice reciklirati? Videti je tako…

Trendi
Se nam končno obeta zdravilo proti demenci?

Se nam končno obeta zdravilo proti demenci?

Prvi dokaz, da možganske »energetske centrale« poganjajo – in lahko obrnejo – simptome...

Trendi
Ugotovljena pravila več kot 1500 let stare igre

Ugotovljena pravila več kot 1500 let stare igre

Pred nekaj leti je arheolog Walter Crist odkril okrogel kamen, ki je najverjetneje nekoč služil kot igralna po...

Trendi
»Vesoljska« prevara

»Vesoljska« prevara

80-letna ženska je plačala za pomoč astronavtu, ki je trdil, da je obtičal v vesolju.

Trendi
Zlati metulj

Zlati metulj

Ne, ni obesek za verižico ali kak podoben okrasek ampak buba čisto pravega metulja…

Trendi
Najhitrejše dvigalo na svetu

Najhitrejše dvigalo na svetu

Nebotičnik Guangzhou CTF Financial Centre v mestu Guangzhou na Kitajskem gosti najhitrejše dvigalo na s...

Trendi
»Houston, imamo težavo... Zobno težavo…«

»Houston, imamo težavo... Zobno težavo…«

Nekatere inovativne ideje puljenja mlečnih zob pač ne delujejo. Recimo tale raketna….

Trendi
Korenček in ohrovt

Korenček in ohrovt

Otroci že v maternici vedo, kaj jim je všeč in kaj ne…