Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 19. 03. 2024 06:05:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Dolina kvadratnih dreves

Dolina kvadratnih dreves

Ne, menda jih niso klesali… kar sama rastejo tako…

Trendi
Razrešen misterij Loch Nessa?

Razrešen misterij Loch Nessa?

Enoletna študija je pokazala, da je Nessie najverjetneje - velika jegulja.

Trendi
»Veščine«, ki jih pozabljamo

»Veščine«, ki jih pozabljamo

Nekatera včasih samoumevna opravila so sedaj skoraj pozabljena.

Trendi
Stolpi namesto dreves?

Stolpi namesto dreves?

Stolp, ki čisti zrak kot 368 dreves…

Trendi
Gozdni internet

Gozdni internet

A veste, da imajo tudi drevesa v gozdu svoj »internet«. Koreninski sistemi dreves se med seboj &ra...

Trendi
Ne gre in ne gre…

Ne gre in ne gre…

Ali imate tudi vi kakšno besedo, ki vam nikakor ne gre z jezika…

Trendi
Moški in ženski jezik

Moški in ženski jezik

Pravijo, da so ženske z Venere, moški pa z Marsa… in pri skupnosti Ubang je to več kot očitno&he...

Trendi
Najstarejši zapornik na svetu

Najstarejši zapornik na svetu

Ni v zaporu ampak je že od leta 1899 priklenjen v - parku

Trendi
Prespal je cilj

Prespal je cilj

Pilot je med letom zaspal in zgrešil cilj za dobrih 45 kilometrov.

Trendi
Kaj počnemo z Zemljo?

Kaj počnemo z Zemljo?

Google Earth že nekaj časa ponuja funkcijo časovnega sprehoda skoti zgodovino posameznih področij

Trendi
Oglejte si osebno knjižnico Charlesa Darwina

Oglejte si osebno knjižnico Charlesa Darwina

Na spletu je bila pred kratkim objavljena celotna vsebina osebne knjižnice naravoslovca Charlesa Darwina,...

Trendi
Nad plastiko z mutiranim encimom

Nad plastiko z mutiranim encimom

Bakterijski encim iz komposta bi lahko pomagal k hitrejši in učinkovitejši reciklaži plastenk.