Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 08. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Kriv je regrat!

Kriv je regrat!

Kako naj 19-letno dekle konservativnim staršem pove, kako to, da je noseča?

Trendi
Znanstveno o neznanstvenem

Znanstveno o neznanstvenem

Eden najbolj znanih fizikov o neznanih letečih predmetih, astrologiji in znanstvenih metodah…

Trendi
Kako vedo, da ni prava?

Kako vedo, da ni prava?

Preverjanje pravilnosti številk kreditnih kartic obstaja že 60 let…

Trendi
Počitnice v ZDA? Pripravite se na tole…

Počitnice v ZDA? Pripravite se na tole…

ZDA bodo ob vstopu pregledovale tudi vaša družbena omrežja in zahtevale podatke tudi o vaših ožj...

Trendi
Zaporniška statistika

Zaporniška statistika

Glede na število zaprtih ljudi smo kar nizko na lestvici…

Trendi
Se tudi rastline pogovarjajo?

Se tudi rastline pogovarjajo?

Znanstveniku je uspelo pripraviti dve rastlini do tega, da sta se pogovarjali med seboj... Recimo...

Trendi
Besede, zapisane na nagrobnikih, so lahko...

Besede, zapisane na nagrobnikih, so lahko...

Nekateri ohranjajo smisel za humor tudi po smrti. Tu je 40 takšnih…

Trendi
Obojeročna šola

Obojeročna šola

V majhni indijski vaški šoli učence od prvega razreda naprej učijo pisati z obema rokama. Baje n...

Trendi
Zakaj ravno zvezdica?

Zakaj ravno zvezdica?

Če se pri pošiljanju sporočila zmotite, besedo ponovite in pred njo postavite zvezdico. Zakaj?

Trendi
O Rimljanih govori tudi arktični led

O Rimljanih govori tudi arktični led

Arktika je verjetno zadnja, kjer bi iskali podatke o starem Rimu. A jih skriva presenetljivo veliko. Posebej g...

Trendi
Kmetovati je mogoče tudi pod zemljo

Kmetovati je mogoče tudi pod zemljo

Imenujejo se »globoke kmetije« in so menda idealne za uporabo v premogovnikih.

Trendi
Umetna inteligenca bere misli in vrača glas paraliziranim

Umetna inteligenca bere misli in vrača glas paraliziranim

S pomočjo umetne inteligence lahko možganski valovi postanejo izgovorjene besede