Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 08. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Ne, nista pravi

Ne, nista pravi

Z umetno inteligenco ustvarjeni zraščeni dvojčici Valeria in Camila osvajata internet

Trendi
Je umetna inteligenca res pametna?

Je umetna inteligenca res pametna?

V bistvu ni, gre le za neskončno metodo poskusov in napak… če zelo poenostavimo…

Trendi
Tudi pri svetem je potrebno biti previden

Tudi pri svetem je potrebno biti previden

Sveta voda iz etiopskega vodnjaka sedmim Evropejcem podarila – kolero…

Trendi
Opišite svoj prdec!

Opišite svoj prdec!

Avstralci bi radi ugotovili, kakšno je stanje črevesja njihovih sodržavljanov in v ta namen zagnali zab...

Trendi
Glasba proti demenci

Glasba proti demenci

Glasba naj bi pomagala pri ponovni vzpostavitvi nekaterih kognitivnih funkcij pacientov z demenco.

Trendi
Napaka, ki je rešila milijone

Napaka, ki je rešila milijone

Napačen keramični upornik, nič večji od zrna riža, je pred sedemdesetimi leti postavil osnovo za – srčni...

Trendi
Elektrika iz šampinjonov?

Elektrika iz šampinjonov?

Bionične gobe, ki s pomočjo bakterij in grafena proizvajajo elektriko.

Trendi
Negotova prihodnost največjega nebotičnika

Negotova prihodnost največjega nebotičnika

Savdska Arabija ustavila gradnjo največjega nebotičnika na svetu.

Trendi
»Popij nekaj!«

»Popij nekaj!«

Nov nosljiv senzor, povezan s pametno telefonsko aplikacijo, bo opozarjal uporabnika na nizko raven hidracije.

Trendi
Saj je način, ampak…

Saj je način, ampak…

Mehiški učitelj je prišel na »genialno« idejo, kako preprečiti prepisovanje…

Trendi
»Najboljša odločitev doslej!!«

»Najboljša odločitev doslej!!«

Avstralka se je pri 38 letih preselila v dom za upokojence. Trdi, da je bila selitev najboljša ideja, k...

Trendi
Vsega so krivi stari Indijci

Vsega so krivi stari Indijci

Baje se imamo za baterije, letala, gravitacijo, atome in še kaj, zahvaliti Indijcem, ki vse to menda po...