Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 08. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Najdražji pes na svetu

Najdražji pes na svetu

Indijski vzreditelj psov je nedavno plačal 500 milijonov rupij (dobrih 4,8 milijona €) za edinstvenega kr...

Trendi
Razkrita še ena »naloga« rdečih krvničk

Razkrita še ena »naloga« rdečih krvničk

Bomo kmalu dobili zdravilo, ki bo preprečevalo arterijske maščobne obloge?

Trendi
Živila v davnih časih

Živila v davnih časih

Sadje, zelenjava in poljščine so se od svojega odkritja krepko spremenile. Vas zanima, kako je bilo nek...

Trendi
Zakaj so vlaki tako glasni?

Zakaj so vlaki tako glasni?

Tale povsem »logična in znanstvena« razlaga je stara že nekaj desetletij, a je še vedno akt...

Trendi
Eno uro zanimive vožnje

Eno uro zanimive vožnje

V nemškem Miniatur Wunderlandu najdemo najdaljšo modelno železnico na svetu… Tako se je v...

Trendi
Kaj z nami počnejo nove tehnologije?

Kaj z nami počnejo nove tehnologije?

Sodobne tehnologije s seboj prinašajo mnogo izzivov, ko smo jim vse težje kos. Kateri so ti izzivi? Kak...

Trendi
Stimulator presredka

Stimulator presredka

Menda pomaga pri težavah s prezgodnjim izlivom…

Trendi
Brisača je boljša...

Brisača je boljša...

Raziskava je pokazala, da električni sušilniki rok opravljajo odlično delo zbiranja bakterij in njihovo...

Trendi
Kaj koga kje straši

Kaj koga kje straši

Verjetno ima vsaka država na svetu neko svoje »strašilo«, pošast ali pojavo, s kater...

Trendi
Najdražja tekočina na svetu

Najdražja tekočina na svetu

En liter stane slabih 8,5 milijona evrov, pa še hudo strupena je…

Trendi
Bodo »stari« antibiotiki spet učinkoviti?

Bodo »stari« antibiotiki spet učinkoviti?

Nova dognanja, ki bi lahko preprečila bakterijam, da postanejo odporne na antibiotike

Trendi
Potresno tuširanje

Potresno tuširanje

Kaj se zgodi, če imate na vrhu stolpnice bazen in pride do potresa? Tole.