Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 08. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Draga »mačja radovednost«

Draga »mačja radovednost«

Francozinja je bila šokirana, ko je od sodišča dobila kazen 1.250 €, ker je njen hiš...

Trendi
Kako je razmišljal Einstein

Kako je razmišljal Einstein

Preprosta razlaga Einsteinove posebne in splošne teorije relativnosti.

Trendi
Kartirano skoraj 300.000 kilometrov rimskih cest

Kartirano skoraj 300.000 kilometrov rimskih cest

Cestno omrežje antičnega Rima se preučuje že stoletja, vendar je kljub temu še vedno nezadostno kartira...

Trendi
4 stvari, ki jih ne smete pozabiti spakirati za novoletni dopust
Trendi
Vsa čustva v 23 sekundah…

Vsa čustva v 23 sekundah…

… ali kako je 15-letno dekle gledalo porod od blizu.

Trendi
Trikrat letno namesto vsak dan

Trikrat letno namesto vsak dan

Bolnikom z diabetesom bo mogoče lahko kmalu malce odleglo…

Trendi
Pa še vedno stoji...

Pa še vedno stoji...

Poševni stolp v Pisi je v svoji več kot 600 letni zgodovini preživel vsaj štiri močne potrese in...

Trendi
Brzostrelni detel

Brzostrelni detel

Samci so ugotovili, da se njihov klic sliši precej dlje, če trkajo ob kaj kovinskega…

Trendi
Ceneje, bolj učinkovito in z manj stranskimi učinki

Ceneje, bolj učinkovito in z manj stranskimi učinki

Novo cepivo mRNA z nanodelci je lahko cenejše in 100-krat močnejše od obstoječih.

Trendi
Ne pretiravajte z vohanjem

Ne pretiravajte z vohanjem

Vohanje umazanih nogavic lahko povzroči grdo glivično okužbo pljuč.

Trendi
Ko še ni bilo alkotestov

Ko še ni bilo alkotestov

Kako so Britanci leta 1967 sprejeli odločitev o uvedbi testov alkoholiziranosti…

Trendi
Asteroidi so zelo trdoživi

Asteroidi so zelo trdoživi

Holywood ni ravno zadel – asteroide je precej težje razstreliti, kot bi si mislili.