Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 08. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Barva, ki hladi in zbira vodo

Barva, ki hladi in zbira vodo

Barva za strehe, ki lahko ohladi dom in hkrati pridobiva svežo vodo iz zraka, je tik pred komercialno uporabo.

Trendi
Prihodnost »urbanega smučanja«

Prihodnost »urbanega smučanja«

Zime so vse toplejše, snega vedno manj… Je to prihodnost smučanja v Sloveniji?

Trendi
Izvedljivo? Da... Neumno? Popolnoma...

Izvedljivo? Da... Neumno? Popolnoma...

Obstaja(la) je ideja, po kateri naj bi v Sahari ustvarili morje velikosti Slovenije. Z 213 jedrskimi bombami.

Trendi
Še je tu!

Še je tu!

Znanstveniki so našli čebelo velikanko, za katero so dolgo mislili, da je izumrla.

Trendi
Je odgovor 15? Ne...

Je odgovor 15? Ne...

Na prvi pogled preprosta uganka, ki pa se »zalomi« pri zadnjem številu in postane… z...

Trendi
Sončne elektrarne delujejo, a le...

Sončne elektrarne delujejo, a le...

Kaj nam bodo sončne elektrarne, če smog ne bo prepuščal sonca do njih?

Trendi
Najnevarnejši rekord

Najnevarnejši rekord

Obstaja svetovni rekord, katerega rušenje je v preteklosti večinoma pomenilo smrt.

Trendi
Oko iz epruvete

Oko iz epruvete

Znanstveniki so v petrijevkah vzgojili mini oči z namenom proučevanja slepote.

Trendi
Hej, Pi, kaj pa ti tu delaš?

Hej, Pi, kaj pa ti tu delaš?

Ludolfovo število lahko najdemo tudi s štetjem medsebojnih trkov dveh teles.

Trendi
To pa je (bila) žaba!

To pa je (bila) žaba!

Spoznajte Beelzebufo, vražjo žabo, ki je lahko pomalicala tudi kakšnega majhnega dinozavrčka.

Trendi
Glasba je zdravilo

Glasba je zdravilo

Glasba lahko pri starejših odraslih za do 39 odstotkov zmanjša tveganje za demenco.

Trendi
Tudi sneg je voda, butec!

Tudi sneg je voda, butec!

Požara zaradi elektrike nikoli ne gasimo z vodo, kar ve vsak s pol pameti.