Vedno bližje pravi številki

Avtor: Uredništvo, Objavljeno: 18. 08. 2025 05:17:00, Kategorija: Trendi

Znanstveniki so ponovno preračunali hitrost širjena vesolja.

Vedno bližje pravi številki
Znanstveniki se strinjajo o tem, da se vesolje širi in da hitrost tega širjenja ni konstantna, številka, ki ponazarja to širjenje, pa je stvar znanstvenih debat, meritev in izračunavanj že 90 let.

Hitrost širjenja vesolja ponazarja tako imenovana Hubblova konstanta, ki je dobila ime po astronomu Edwinu Hubblu, ki je prvi odkril, da se vesolje širi. Pravzaprav je to pred tem v svojih izračunih ugotovil že Einstein, a je menil, da to ni res in je v nadaljnjih raziskavah obravnaval vesolje kot statično. Kasneje je to svoje prepričanje označil kot največjo zmoto v svoji poklicni poti.

Prvo oprijemljivo številko Hubble konstante je leta 1929 izračunal kar Hubble sam, znašala pa je 500 km/s/megaparsek, kjer je en megaparsek 3,6 milijona svetlobnih let. Konstanta v bistvu pomeni, da se bolj oddaljene galaksije hitreje oddaljujejo od tistih bližnjih. Od takrat je bila konstanta deležna mnogih izboljšav, raziskave in meritve, opravljene v zadnjih dvajsetih letih pa so pokazale, da naj bi številka znašala okoli 70 km/s/megaparsek.

Da so te zadnje meritve res blizu dejanski vrednosti, so sedaj dokazali tudi znanstveniki oddelka za astronomijo ameriške univerze Clemson. Ti so analizirali podatke iz Fermijevega teleskopa, in Čerekovega teleskopskega polja, ki uporabljata žarke gama. Preko njih so ugotavljali, kako gama žarki iz oddaljenih virov vplivajo na »meglo«, ki prežema vesolje.Leta 2019 so izmerili, da naj bi se vesolje širilo s hitrostjo 67,5 km/s/megaparsek, z najnovejšimi tehnologijami in metodami pa so februarja letos vrednost popravili na 73,8 ± 2,4 km/s/megaparsek.

In zakaj je ta številka tako pomembna? Ker s tem, ko natančneje razumemo zakone in osnovne konstante, ki opredeljujejo vesolje, postane tudi natančnejša tudi naša definicija vesolja, kar vodi v nova spoznanja in odkritja o tem, kaj je bilo in kaj bo.

Raziskava je bila objavljena v reviji Astrophysical Journal.

Vir: Clemson University

preberite še to

Trendi
Kitajska v vratolomnem tempu namešča vetrne in sončne zmogljivosti

Kitajska v vratolomnem tempu namešča vetrne in sončne zmogljivosti

Kitajsko pogosto obtožujejo gradnje novih termoelektrarn na premog, manj pa se govori o tem, da je v tej držav...

Trendi
Letalski zrak ni tako slab

Letalski zrak ni tako slab

Imate občutek, da je v letalih slab zrak? Ni…

Trendi
Čudežno zdravilo ali nevaren trend?

Čudežno zdravilo ali nevaren trend?

Kaj pravi znanost? So ledene kopeli res tako zdrave?

Trendi
Morali so ga razrezati

Morali so ga razrezati

Robotsko podjetje je na odru »odprlo« svojega humanoidnega robota, da bi dokazalo, da v njem ni ži...

Trendi
Občutiti demenco…

Občutiti demenco…

Kako razmišlja in kako se počuti nekdo, ki trpi za demenco.

Trendi
Kdo je začel z zaroto?

Kdo je začel z zaroto?

Kdo je prvi »ugotovil«, da Američani niso bili na Luni?

Trendi
Vse bolj natančen datum poroda

Vse bolj natančen datum poroda

Novi bio-markerji lahko datum poroda napovedo več tednov vnaprej.

Trendi
Najglasnejši zvok na svetu

Najglasnejši zvok na svetu

Nastal je pod vodo in s pomočjo rentgenskih laserskih žarkov.

Trendi
Fantastično gorivo!

Fantastično gorivo!

Znanstveniki naj bi iznašli poceni metodo, kako ogljikov dioksid iz zraka spremeniti v brezogljično gor...

Trendi
Bi radi naredili nekaj, kar ni še nihče?

Bi radi naredili nekaj, kar ni še nihče?

Stvar je pravzaprav izredno preprosta – vzeti morate le kupček kart in ga dobro premešati…

Trendi
Če morate, pojdite

Če morate, pojdite

Kaj se dogaja v vašem telesu, če vas tišči lulat, pa ne greste.

Trendi
Niso prav dobro razmislili...

Niso prav dobro razmislili...

Sušilnik rok, postavljen nad umivalnik, ni prav dobra rešitev…