Vetrna elektrarna brez (pravega) vetra

Običajne vetrne elektrarne imajo torej turbine z vodoravno osjo, saj je pri njih izkoristek večji, pa tudi več energije lahko proizvedejo. Ali to pomeni, da so turbine z navpično osjo neuporabne? Še zdaleč ne. To, da zasedajo malo prostora in jih je mogoče umestiti tudi v urbana naselja, je zelo privlačna lastnost, a do zdaj je bilo na tem področju le malo komercialno uspešnih projektov. A ta, ki ga zadnja leta razvija britansko podjetje Alpha 311, kaže precej potenciala, saj omogoča proizvodnjo električne energije tudi v primeru, ko vetra sploh – ni. No ja, je, a ga ne proizvaja mati narava ampak vozila. Saj veste, kako zapiha, ko mimo vas z veliko hitrostjo zapelje avtomobil. No, to…

Osnovna ideja podjetja Alpha 311 je bila proizvesti vetrno turbino, ki bi se namestila na obcestne svetilke na avtocestah in drugih prometnicah, ta pa bi služila za napajanje svetilke, s čemer bi se krepko znižali stroški električne energije za osvetlitev. Zanimalo jih je ali je mogoče izdelati turbino, ki bi bila tako poceni in proizvedla toliko energije, da bi se vse skupaj izplačalo. A ko so začeli zadevo razvijati so ugotovili, da ne le, da se izplača ampak da je iz nje mogoče dobiti precej več energije, kot so mislili.

Turbina, ki so jo izdelali, se začne vrteti že pri hitrosti vetra 1,2 m/s, analiza prometa na eni od britanskih avtocest pa je pokazala, da povprečna hitrost zračnega toka, ki ga proizvede avtomobil pri 100 km/h, merjena na povprečni razdalji, na kateri stoji obcestna svetilka, znaša kar 5,4 m/s. To pa, tudi ob upoštevanju, da prometa med 22:00 in 07:00 skorajda ni in da je povprečen izkoristek turbine le okoli 30% pomeni, da vsaka turbina dnevno proizvede okoli 2,5 kW moči. Ko so številke umestili v dejanski, 8,7-kilometrski avtocestni odsek, na katerem je 410 obcestnih svetilk so ugotovili, da bi s prav toliko turbinami letno proizvedli okoli 860 MWh električne energije. To pa je že zelo zanimiva številka, ki pa postane še bolj zanimiva zato, ker ne zahteva obsežnih posegov v obstoječo infrastrukturo. Turbine, ki so izdelane iz reciklirane plastike, so visoke do 2 m in težke med 3,5 in 8 kg in izdelane tako, da jih je mogoče namestiti na obstoječe obcestne svetilke, prav tako pa je mogoče uporabiti njihovo obstoječo električno napeljavo. Kar seveda zelo zniža stroške investicije.


Ideja tovrstnih vetrnih turbin ni v tem, da bi nadomestile obstoječe vetrne VAWT-turbine ampak kot njihovo dopolnilo oziroma kot še en vir obnovljive električne energije. Njihova uporaba tudi ni omejena na prometnice. V prihodnosti bi jih lahko nameščali tudi na bazne postaje mobilne telefonije. Povprečni stolp, opremljen z antenami 5G, porabi okoli 7 kWh dnevno in če bi na njegov vrh namestili le eno takšno turbino, bi ta lahko proizvedla skoraj vso energijo, ki jo antene in ostala oprema potrebujejo. In ker je takšnih stolpov veliko, je lahko tudi energetski prihranek velik. Ker takšne turbine ne zasedajo veliko prostora in niso nevarne okolici, bi se lahko nameščale tudi na stanovanjske objekte in bile zanimivo dopolnilo domačim sončnim elektrarnam, saj bi proizvajale elektriko tudi ponoči.

Vir: Alpha 311, Just Have a Think/YouTube, Engineering with Rosie/YouTube