Prva resnejša študija na to temo je bila narejena šele leta 1988, v njej pa so ugotavljali antibakterijski vpliv različnih vrst pijač, od gaziranih, do posnetega mleka, vode in tudi vina. Pijače so okužili z bakterijo E.coli in po dveh dneh »kopanja« ugotavljali, kaj se je zgodilo z njimi. Najslabše se jim je godilo v rdečem vinu, pivo in gazirane pijače so imele majhen učinek nanje, mleko, voda in podobno pa nobenega.
In potem se deset let ni zgodilo nič, nakar se je nekdo spomnil in se odločil raziskati, kaj v rdečem vinu je tisto, kar uničuje bakterije – je to alkohol, vrednost pH, oboje ali kaj tretjega. V ta namen so ene bakterije salmonele dodali rdečemu vinu, druge pa raztopini, ki je vsebovala enak odstotek alkohola in imela enak pH. Ugotovili so, da se je rdeče vino odrezalo nekoliko bolje od omenjene raztopine in da je v njem očitno še nekaj drugega kar pripomore k uničevanju bakterij.
Ali torej alkoholne pijače res uničujejo bakterije?
Seveda. A ne veselite se prehitro. Kar zadeva razkuževanje ustne votline je ugotovljeno, da koncentracije, višje od 40% dejansko vplivajo na razmnoževanje bakterij, koncentracije, nižje od 10 odstotkov, pa niso imele nanje nobenega vpliva. Učinek je opazen torej le pri močnješih žganih pijačah. A koncentracija je le eden od elementov. Drugi je trajanje izpostavljenosti alkoholu. Omembe vreden učinek je imel 40-odstotni alkohol, ki je v ustih bil najmanj eno minuto, res dobri rezultati pa so se pokazali šele po 15 minutah. To pa pomeni, da v praksi takšna dezinfekcija ni ravno praktično uporabna.
Kaj pa želodec? Tudi za to je bila narejena raziskava. V njej so uporabili 47 prostovoljcev in jim naredili gastroskopijo, torej poseg, pri katerem zdravniki s kamero snemajo dogajanje v želodcu in na poti do njega. Med posegom so jim spodnji del želodca popršili z raztopinami, ki so vsebovale različne koncentracije alkohola (4, 10 in 40%), kontrolni skupini pa le fiziološko raztopino. Rezultati so pokazali, da je večja koncentracija alkohola res uničila več bakterij, a povzročila tudi večjo škodo v obliki erozije želodčne stene, kar je povzročilo drobne krvavitve. Pri koncentracijah, višjih od 10 odstotkov, so te poškodbe potrebovale več kot 24 ur, da so se zacelile. V tankem črevesu posledic ni bilo videti. Je pa neka druga raziskava pokazala, da lahko kronično uživanje alkohola povzroči povečano razmnoževanje bakterij v tankem črevesju, kar ima za posledico lahko drisko, slabost in bruhanje.
Končna sodba
Alkohol lahko nekoliko zniža število bakterij v ustih in želodcu, vendar se ta učinek doseže pri koncentracijah, ki povzročajo druge težave – razjede in erozijo trebušne stene, zato redno »zdravljenje« z alkoholom nikakor ni priporočljivo.
Vir: The Conversation, Western Sydney University
