ZDA z letom 2027 od EU pričakujejo »neprekinjeno in sistematično posredovanje« podatkov o prstnih odtisih in drugih biometričnih značilnostih za brezvizumski vstop iz EU. V okviru zahtevanega »okrepljenega partnerstva za varnost na mejah« (EBSP) bi lahko mejni organi »preverili prstne odtise potnikov, ki želijo vstopiti ali pridobiti status priseljenca, glede na njihove ustrezne kazenske, teroristične in osebne evidence«. V primeru, da je potnik v kateri od omenjenih evidenc, bi se tem organom nato poslali podrobnejši osebni podatki. Takšen sporazum naj bi postal nov pogoj za sodelovanje v programu za odpravo vizumov (VWP). Septembra so poslanci Evropskega parlamenta iz skupine Zelenih kritizirali dejstvo, da je projekt »sprožil številne pomisleke glede temeljnih pravic in varstva podatkov«, pritožili pa so se tudi nad »pomanjkanjem preglednosti pri pogajanjih«.
Komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je poslance, ki so zahtevali informacije, obvestila, da v Bruslju razmišljajo o študiji izvedljivosti v okviru »pragmatičnega pristopa«, ki se ga izvaja že zdaj, rezultati študije pa bi lahko bili podlaga za prihodnjo razpravo o tem, kako izboljšati izmenjavo informacij med EU in ZDA na področju varovanja meja. Pri tem je zagotovila, da v okviru izvajanja študije ne bo prišlo do izmenjave dejanskih podatkov. Obenem je poudarila, da se je čezatlantska delovna skupina EBSP sestala dvakrat, in sicer 6. in 27. septembra 2022 in da »nadaljnji sestanki trenutno niso načrtovani.« In očitno jih res več ne bo, saj so tudi Američani sporočili, da naj bi čezatlantska delovna skupina prenehala z delom. Ameriška želja, da bi se »partnerstvo za okrepljeno varovanje meja« izvedlo v enem zamahu s sporazumom za vse države članice EU, torej ni bila uslišana.
A to ne pomeni, da so ZDA obupale. Ker skupinski dogovor očitno ni mogoč, želijo v Washingtonu svoje zahteve uveljaviti dvostransko, torej prek sporazumov s posameznimi državami EU, kar pa je v bistvu slaba novica, saj bi lahko bilo varstvo zasebnosti državljanov v nekaterih primerih še bolj ogroženo zaradi manjše pogajalske moči zlasti manjših držav članic.
Chris Jones, direktor britanske organizacije za državljanske pravice Statewatch, meni, da ZDA nedvomno še naprej želijo »dostop do vse več biometričnih podatkovnih zbirk EU«. Zato je pomembno spremljati vsa tekoča pogajanja o dvostranskih sporazumih. Nemška in francoska vlada sta na primer že podvomili o dodani vrednosti zahtevanega partnerstva. Ena od pogajalskih točk je bila namreč tudi »zagotovitev popolne vzajemnosti« pri dostopu do podatkov, povezanih s programom za odpravo vizumov. V začetku leta je takratno švedsko predsedstvo Sveta EU ugotovilo, da takšne vzajemnosti ni in da to kaže, »da so ZDA želele prejeti več, kot so bile pripravljene dati«.
Vir: Statewatch, Evropska komisija
