Čezslovenski tekoči trak

Tokratna uganka tedna pravzaprav ne bo uganka ampak računski »problem«. Zamislite si hipotetično situacijo: država v želji po tem, da bi se ljudje manj vozili z avtomobili, želi izdelati 250 kilometrov dolg tekoči trak, ki v ravni črti teče od Lendave do Portoroža. Potniki bi le stopili nanj in se peljali. Da ne bi padli, bi se držali za ograjo, ki pa je zaradi trajnosti kovinska. Ideja se je politikom zdela odlična, inženirji pa nad njo niso bili najbolj navdušeni. Eden od njihovih mnogih pomislekov se je nanašal tudi na ograjo. Ta se zaradi sprememb temperature v poletnih mesecih podaljša za 4 centimetre, zaradi načina izdelave pa se ta raztezek kaže tako, da se ograja na sredini – dvigne.

»Pa kaj komplicirate, saj štirje centimetri na razdalji 250 kilometrov niso nič!« odgovorijo politiki. Je to res? Znate izračunati, za koliko se bo dvignila ograja, če se njena dolžina podaljša za 4 centimetre? Da zadevo ne bomo pretirano zapletli vzemimo, da se ograja podaljša tako, da se »prelomi« na  najšibkejšem delu, ki je na sredini poti in iz ravne črte nastane enakokraki trikotnik…

Se bodo potniki za takšno raztegnjeno ograjo še vedno lahko držali?